Sveti Lovreč, Cerkev sv. Martina
Stoletje/leto: sredina 11. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: romanika
Župnijska cerkev sv. Martina se danes nahaja v središču Svetega Lovreča Pazenatiškega. Prvotno je stala zunaj zgodnjesrednjeveškega kastruma in se je z zahodno steno naslanjala na mestno obzidje. Iz zapisa iz leta 1836 izvemo, da je na drugi strani obzidja, nasproti cerkve, stala mestna palača. Ta je bila istega leta porušena, zato je cerkev leta 1838 dobila novo fasado. Položaj stavbe in njen videz pred preoblikovanjem pročelja kažeta na to, da je bila ob gradnji zamišljena kot zasebna cerkev lokalnega nosilca oblasti.
Stavba pripada zgodnjeromanskemu tipu sakralne arhitekture. Zasnovana je kot triladijska bazilika s triapsidnim svetiščem, oblikovanim iz treh vpisanih polkrožnih apsid. Po svojih dimenzijah in prostorski členitvi predstavlja cerkev sv. Martina najmonumentalnejši primer zgodnjeromanske arhitekture na območju današnje Hrvaške. Tipološke in morfološke značilnosti kažejo na datacijo v prvo polovico 11. stoletja, analogije pa najdemo predvsem v zgodnjeromanskih stavbah severovzhodne Italije. Datacijo dodatno potrjuje ohranjena arhitekturna plastika, kot so okenske tranzene s prepletenimi motivi v severni in južni apsidi ter na južni stranski steni, pa tudi kapiteli kolonad v notranjosti cerkve.
Stenske poslikave so se ohranile v stranskih apsidah ter fragmentarno v prostoru ladje. Po slogovnih značilnostih sodijo v slikarski korpus otonskega in post-otonskega obdobja južnonemškega in severnoitalijanskega prostora. Na podlagi formalnih in slogovnih potez se lovreške freske povezujejo s slikarji, ki so se šolali na območju tedanje Bavarske in se datirajo v sredino 11. stoletja.
V konhi južne apside je upodobljen Kristus z dvema nadangeloma, ki v rokah držita sferi z znamenjem križa. V spodnjem pasu so razporejeni štirje svetniški liki, v središču kompozicije pa je dekorativni motiv v obliki posode. Prizori so umeščeni v stiliziran dvobarvni pejsaž in so med seboj ločeni z rdeče-belimi bordurami. V konhi severne apside je ohranjen fragment figuralnega prizora, v spodnjem pasu pa so vidne le glave likov. Preostanek stenske površine prekriva poslikava iz 15. stoletja.
Naročilo stenskih poslikav je mogoče povezati s pripadnikom najvišjih družbenih slojev tedanje Istre, verjetno fevdalnim gospodarjem kastruma Svetega Lovreča sredi 11. stoletja. Tak sklep podpirajo domnevni stiki naročnika z južnonemškim območjem ter poznavanje sodobnih praks oblikovanja sakralnega prostora v južnih delih cesarstva.
Stenske poslikave so bile odkrite med konservatorsko-restavratorskimi posegi leta 1942. Prvo obsežnejšo znanstveno analizo je podal M. Mirabella Roberti leta 1953 v delu »La chiesa e le mura di San Lorenzo del Pasenatico«, objavljenem v reviji Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria.
Ikonografski program:
Južna apsida: 1. Kristus in par nadangelov, 2. Štirje svetniki, 3. Predmet v obliki posode s podstavkom. Severna apsida: 4. Glava svetnika, 5. Arhitektura (baldahin), 6. Angel, 7. Glava svetnika, 8. Ostanki moškega lika, 9. Nova plast stenskih poslikav.
Lokacije prizorov v objektu
LJ. KARAMAN, 1949, O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre, Historijski zbornik, 2, 1949, 115-130. 120; M. MIRABELLA-ROBERTI, 1979-1980 (1953), La chiesa e le mura di San Lorenzo del Pasenatico, Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, 27-28, 1979-1980, 63-86; F. STELÉ, 1953, Le bysantinisme dans la peinture murale yougoslave, u: Atti dello VIII Congresso Internazionale di Studi Bizantini, Palermo 3-10 aprile 1951, vol. II, Roma, 1953, 253-259. 258; ISTI, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960. 69; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963. 13, 15, KAT. 5; I. PERČIĆ, 1963, Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963., KAT. 3; B. FUČIĆ, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., PASSIM, OSOBITO 112-115 I 517; I. PERČIĆ, 1964, Ikonografija srednjovjekovnih istarskih fresaka, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1964., 169-172; S. BETTINI, 1964-1965, La pittura veneta dalle origini al Duecento (II parte), dispense delle lezioni, Università degli Studi di Padova, Facoltà di Lettere e Filosofia, 1964-1965., 67; H. H. BUCHWALD, 1966, Eleventh Century Corinthian Palmette Capitals in the Region of Aquileia, The Art Bulletin, 48/2, 1966, 147-158; B. FUČIĆ, 1966, Slika i arhitektonski prostor u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu u Istri, u: Ljetopis JAZU, 71, Zagreb, 1966, 391-412., 392, 410; G. GHIRARDI, 1972, Affreschi Istriani del Medioevo, Padova, 1972., 37-43; F. SFORZA VATTOVANI, 1981, Apporti nordoccidentali nella pittura romanica dell'Altoadriatico, Antichità Altoadriatiche, 19, 1981, 377-393., 387; A. ŠONJE, 1982, Crkvena arhitektura zapadne Istre. Područje porečke biskupije od IV. do XVI. stoljeća, Zagreb-Pazin, 1982. 108, 112, 124-125; S. TAVANO, 1983, Presenze bizantine nella prima pittura romanica del territorio di Aquileia, u: Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen. Atti del Convegno internazionale di studio, 4-8 dicembre 1983, Udine, 1984, 425-455., 438; I. FISKOVIĆ, 1987, Romaničko slikarstvo u Hrvatskoj, Zagreb, 1987., 19-20; G. BERGAMINI – S. TAVANO, 1991, Storia dell'arte nel Friuli Venezia Giulia, Udine, 1991., 189; S. GRKOVIĆ, 1995 Bordure u srednjovjekovnome zidnome slikarstvu Istre, Peristil, 38, 1995, 43-50.; ISTA, 1995a Odnos slike i arhitekture u srednjovjekovnom graditeljstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1995.; R. RATKOVČIĆ, 1998, Prostor i ornament u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1998., 34-36, 51-53; D. DEMONJA, 2007, Romaničke crkve u Istri, Zagreb, 2007., 33-34, 37-38, 56; Ž. BISTROVIĆ, 2009, Predromaničko i romaničko slikarstvo u Istri, Annales. Series Historia et Sociologia, 19/1, 2009, 21-30; N. MARAKOVIĆ, 2009, Zidno slikarstvo u Istri od 11. do 13. stoljeća. Revalorizacija lokalne umjetničke baštine u europskom kontekstu, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2009., 51-102, KAT. 02; ISTA, 2010, Le pitture murali nella chiesa di San Martino a San Lorenzo del Pasenatico: nuove interpretazioni di un capolavoro pittorico di XI secolo in Istria, Hortus Artium Medievalium, 16, 2010, 311-332; ISTA, 2011, Zidne slike u crkvi sv. Martina u Svetom Lovreču (Istra): nove spoznaje na tragu Fučićevih opažanja, u: Az grišni diak Branko pridivkom Fučić, Radovi međunarodnog znanstvenog skupa o životu i djelu akademika Branka Fučića (1920-1999), Malinska, Dubašnica, otok Krk, 30. siječnja – 1. veljače 2009. godine, priredio T. Galović, Malinska – Rijeka – Zagreb, 2011, 281-316; E. COZZI, 2016, Affreschi medievali in Istria, Trieste, 2016., 77-95; N. MARAKOVIĆ, S. MUSTAČ, 2021, I capitelli della chiesa di S. Martino a San Lorenzo del Pasenatico nel contesto della scultura del primo romanico nel Nord Adriatico, u: Mens acris in corpore commodo. Zbornik povodom sedamdesetog rođendana Ivana Matejčića, Disertationes et monographiae, 17, Zagreb-Motovun, 2021, 219-232.