Podpeč, Cerkev sv. Helene
Stoletje/leto: 1489.
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Cerkev sv. Helene stoji na krajevnem pokopališču v naselju Podpeč nad Črnim kalom. Enoladijska gotska cerkev je bila predelana v baročnem obdobju, ko je bil, poleg ladje, spremenjen tudi videz poligonalno izstopajočega prezbiterija.
Notranjost cerkve je bila okrašena s poznogotskimi stenskimi poslikavami, ki so bile med gradnjo železniške proge v šestdesetih letih 20. stoletja freske odstranjene. Fragmenti so bili shranjeni v zbirkah Pokrajinskega muzeja v Kopru in Narodni galeriji v Ljubljani, nedavno pa so bili vrnjeni na prvotne pozicije. Avtorstvo stenskih poslikav se pripisuje delavnici Janeza iz Kastva, datirane pa so na podlagi napisa na borduri z letnico 1489.
Ohranjeni odlomki omogočajo rekonstrukcijo ikonografskega programa severne in južne stene.
Na zgornjem registru severne stene so bili prizori iz kristološkega cikla, med katerimi sta danes fragmentarno ohranjena prikaza Križanja in Poklonstva kraljev. Pod njima je prikazan niz svetnic znotraj naslikanih arkad, od katerih sta danes prepoznavni sv. Uršula in sv. Agata. Fragmenti s prizori iz življenja sv. Helene so pripadali zgornji zoni južne stene, spodnji pas pa je vseboval analogni niz svetniških likov v preprosto oblikovanih arhitekturnih okvirjih. Prizore v zgornjem pasu severne in južne stene ločuje bordura z motivom mavrice, ki je zapolnjena z brokatnim vzorcem.
Stenske poslikave je odkril Branko Fučić leta 1949, istega leta pa je o njih poročal Ciril Velepič v članku „Kulturni spomeniki Slovenske Istre“ v časopisu Varstvo spomenikov.
Ikonografski program:
Severna stena: 1. Križanje, 2. Poklonstvo kraljev, 3. Sv. Uršula, 4. Sv. Agata, 5. neidentificirana svetnica. Južna stena: 6. Sv. Helena zaslišuje Juda, 7. Fragment legende o iskanju Sv. Križa, 8. neidentificirana svetnica, 9. neidentificirana svetnica, 10. neidentificirana svetnica, 11. neidentificirana svetnica.
Lokacije prizorov v objektu
C. VELEPIČ, 1949., Kulturni spomeniki Slovenske Istre, Varstvo spomenikov II, Ljubljana, 1949., 116-117.; F. STELÈ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 91.; B. FUČIĆ, 1964., Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Ljubljana – Rijeka, 1964., 491; I. KOMELJ, 1966., Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, X, 1965., Ljubljana, 1966., 62.; M. ZADNIKAR, 1967., Umetnosti in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XI, Ljubljana, 1967., 155.; F.STELÈ, 1969., Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana, 1969., 20, 142.; ISTI, 1972., Gotsko stensko slikarstvo, izredna knjiga zbirke Ars Sloveniae, Ljubljana, 1972.; K. ROZMAN, 1972., Stensko slikarstvo 15. stoletja v Slovenski Istri - Pittura murale del secolo XV dell’Istria Slovena, Slikarstvo, kiparstvo in urbanizem ter arhitektura v Slovenski Istri, simpozij 14.-15.4.1971., Koper, 1972., 25-26.; A. CEVC I K. ROZMAN, 1976., Nove pridobitve Narodne Galerije: 1965-1975, Ljubljana,, 1976., 48.; M. JENKO, 1995., Janez iz Kastva, Gotika v Sloveniji, katalog izložbe 6.-1.10-1995., (ur.) Höfler, J., Ljubljana, 1995., 289.; J. HÖFLER, 1995., Grafika kot predloga ter motivična in slogovna spodbuda v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem, Gotika v Sloveniji, Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti mednarodnega simpozija / Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria. Vorträge des internationalen Symposiums / Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l‘Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi, Ljubljana, Narodna galerija, 20.–22. 10. 1994., Ljubljana, 1995.; J. HÖFLER, 1997., Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, 2, Ljubljana, 1997., 115.; J. HÖFLER, 2000., Hrastovlje, Dioecesis Justinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije, Koper, Pokrajinski muzej Koper, 2000., 234-235.