Lovran, Cerkev sv. Jurija

            Župnijska cerkev sv. Jurija v Lovranu se nahaja na osrednjem mestnem trgu. Izvirno enoladijska romanska cerkev je v kasnejših obdobjih doživela več preureditev. V gotski fazi je bil preoblikovan prezbiterij, ki je bil obokan z zvezdasto-mrežastim obokom in poslikan s stenskimi poslikavami, v isto obdobje pa spadajo tudi okenske odprtine na vzhodni in južni steni. Na današnji izgled stavbe so bistveno vplivale baročne predelave, vključno s prizidavo zakristije na severni steni prezbiterija.

             V prezbiteriju cerkve je ohranjen gotski slikarski sloj, ki je nastal med leti 1470 in 1479. Avtorstvo se je tradicionalno povezovalo z delavnico Vincenca iz Kastva in t. i. Pisanim mojstrom. Novejše raziskave delijo slednjega na dva mojstra, kakovostnejšega Mojstra lovranskega mučeništva sv. Jurija in njegovega rustikalnejšega učenca. Hkrati je prisotnost kastavske delavnice v lovranski cerkvi natančneje povezana z delovanjem Mojstra Mrtvaškega plesa. Poleg že omenjenih slikarjev je razviden še rokopis anonimnega avtorja, t. i. Mojstra Poslednje sodbe.

Obok prezbiterija je razdeljen na enaindvajset poslikanih polj, v katerih so upodobljeni Kristus,

evangelisti in angeli glasbeniki. Na prednji strani slavoloka je fragmentarna scena Oznanjenja, spodaj je prikaz Jesejevega drevesa, na steni proti prezbiteriju pa Poslednji sodba. Pod šilastim stikom dveh izpostavljenih reber oboka ob severni steni je prikaz Križanja, ob katerem se nadaljujejo prizori iz kristološkega cikla. Na vzhodni steni so upodobljeni mučenci, v središču pa Bogorodica z Detetom, skupaj s simboličnima prikazoma Sonca in Lune ter prizorom Kronanja Bogorodice v zgornji zoni. Južna stena je posvečena legendi titularja cerkve z upodobitvami mučeništva sv. Jurija ter prizori Obiska in Kristusovega rojstva. Prizori so obdani z bogato oblikovano borduro rdeče podlage in akantovim listjem, ki je ovito okoli rumene palice. Na zaglavnih kamnih oboka so poslikani grbi družin Pramperger, Wachsenstein, Raunacher, Herberstein in habsburški cesarski dvoglavi orel.

           Stenske poslikave so bile odkrite leta 1953 in restavrirane pod nadzorom Ive Perčić, takratne direktorice Zavoda za varstvo spomenikov v Reki. Isto leto je Perčić poročala o stenskih poslikavah v članku „ Otkrivanje novih srednjevjekovnih slikarija u Lovranu “. Hrvaški restavratorski zavod pod vodstvom Kristine Krulić je leta 2009 začel konzervatorsko-restavratorska dela v lovranski cerkvi, ki so bila zaključena konec leta 2022.

Ikonografski program:

Obok prezbiterija: 1. Kristus, 2. Angel, 3. Sv. Marko evangelist, 4. Sv. Matej evangelist, 5. Sv. Janez evangelist, 6. Sv. Luka evangelist, 7. Sv. Jurij ubija zmaja, 8-20. Angeli, 21. Sv. Mihael. Severna stena: 22. Križanje, 23. Vstajenje, 24. Evharistični Kristus, 25. Vnebohod, 26. Evharistični čudež. Vzhodna stena: 27. Sv. Jurij pred kraljem, 28. Sv. Katarina, 29. Sv. Barbara, 30. Neidentificirana svetnica, 31. Neidentificiran svetnik, 32. Sv. Lovrenc, 33. Sv. Kozma in Damijan, 34. Bogorodica z Detetom, 35. Kronanje Marije, 36. Sonce, Luna in Voda. Južna stena: 37. Mučenje sv. Jurija s kavlji in kleščami, 38. Mučenje sv. Jurija na kolesu, 39. Sv. Marjeta in neidentificirana svetnica, 40. Sv. Doroteja, 41. Sv. Apolonija, 42. Sv. Leonard, 43. Sv. Anton Padovanski, 44. Neidentificirani svetnik, 45. Neidentificirani svetnik, 46. Sv. Hieronim, 47. Sv. Jurij na mučilih, 48. Mučeništvo s pohabljanjem, 49. Mučeništvo v kotlu, 50. Sv. Jurij zvezan za noge h konjem, 51. Neidentificiran prizor, 52. Kristusovo rojstvo, 54. Neidentificirani svetnik, 55. Neidentificirani svetnik. Slavolok: 53. Poslednja sodba, 56. Jesejevo drevo, 57. Oznanjenje.