Hrastovlje, Cerkev sv. Trojice

            Cerkev sv. Trojice nad naseljem Hrastovlje je triladijska stavba s stranskima polkrožnima apsidama, vpisanima v maso zidu in s sredinsko poligonalno apsido, pomaknjeno v prostor. Cerkev je bila najverjetneje zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, malo pred tem, ko je bila poslikana. Notranjost je razčlenjena s stebri, ladje pa so obokane s sodastimi oboki. Okoli cerkve so v 16. stoletju zaradi zaščite pred osmanskimi vpadi zgradili obzidje, pozneje pa je bila na mestu južne apside dozidana zakristija. Stranski vhod v cerkev je bil spremenjen leta 1776, na severni strani pročelja pa je bil prizidan zvonik.

            Notranjost cerkve je v celoti prekrita s stenskimi poslikavami različne tematike, podpisanimi leta 1490. O tem dogodku poroča latinski napis pod prizorom Poklonstva kraljev na severni steni, iz katerega izvemo tudi ime vodilnega mojstra delavnice, ki je poslikal cerkev –  Janez iz Kastva. Poleg njega je pri ustvarjanju poslikav sodeloval tudi anonimni mojster, imenovan Mojster hrastoveljskega Pasijona. Ime je dobil po prizorih Kristusovega trpljenja v Hrastovljah, ki jih je naslikal za to cerkev. Ta slikar je upodobil tudi pomembno eshatološko temo – Mrtvaški ples ter nekatere like v prizoru Poklonstva kraljev. Hrastoveljski cikel sodi med najbolje ohranjene cikle stenskega slikarstva v Istri; manjkajo le prizori na mestu odstranjene južne apside.

            V konhi srednje apside je upodobljen Prestol milosti, pod katerim so v naslikanih arkadah razporejeni apostoli. Prostor severne apside zapolnjuje prizor treh kraljev, ob katerih stojita sv. Kozma in Damijan, na mestu nekdanje južne apside pa so upodobljeni sv. Rok, Sebastijan in Fabijan. Nad apsidnim delom osrednje ladje je naslikano Kronanje Bogorodice, prizor Oznanjenja pa je razporejen nad stranskima apsidama. Na oboku glavne ladje je upodobljenih dvanajst prizorov iz Geneze. Trinajsti prizor je na notranji strani zahodne stene in prikazuje Boga Očeta v trenutku počitka po stvarjenju. Ta starozavezni cikel sodi med najcelovitejše likovne interpretacije Geneze. V obokih stranskih ladij je v okroglih medaljonih upodobljenih dvanajst mesecev, vsak s prizorom opravil, značilnim za določen čas v letu. Površino severne stene zavzema prizor Poklonstva kraljev. Zgornji register južne stene pokrivajo prizori iz kristološkega cikla, v spodnjem pa so pod arkadami upodobljene sv. Apolonija, Agata in Lucija ter znameniti Mrtvaški ples. Na zahodni steni so prizori Kristusovega trpljenja. V kompozicijah so prepoznani grafični vzori Israhela van Meckenema, predloge Mojstra s svitki ter florentinski modeli za koledarske prizore.

             Stenske poslikave so bile odkrite leta 1949 med terenskimi raziskavami, ki jih je vodil Branko Fučić. Prvo monografsko študijo o kastavskem mojstru je Fučić objavil leta 1959 v članku »Majstor Ivan iz Kastva i njegova sredina“ v Zborniku za umetnostno zgodovino. Konservatorska dela je leta 1950 začel Slovenski zavod za zaščito spomenikov, ponovno restavriranje pa je bilo izvedeno v osemdesetih letih pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenije.

Ikonografski program:

Vzhodna stena: 1. Prestol milosti, 2. Niz apostolov, 3. Sv. trije kralji s Sv. Kozmo in Damijanom, 4. Sv. Rok, Sebastijan in Fabijan, 5. Kronanje Bogorodice, 6. Angel Oznanjenja, 7. Bogorodica Oznanjenja, 8. Sv. Lovrenc, 9. Sv. Štefan, 10. Tihožitje s krožnikom, 11. Tihožitje z vrčem. Obok glavne ladje: 12. Sv. Uršula, 13. Sv. Katarina, 14. Sv. Margareta, 15. Sv. Barbara, 16. Niz 24 prerokov in cerkvenih očetov, 17. Ločitev svetlobe od teme, 18. Ločitev kopnega od vode, 19. Stvarjenje rastlinskega sveta, 20. Stvarjenje Sonca in Lune, 21. Stvarjenje rib in ptic, 22. Stvarjenje človeka, 23. Adam in Eva v raju in Božja prepoved, 24. Izvirni greh, 25. Izgon iz raja, 26. Delo Adama in Eve, 27. Kajn ubija Abela, 28. Bog zaslišuje Kajna. Zahodna stena: 29. Vhod v Jeruzalem, 30. Zadnja večerja, 31. Molitev na Oljski gori, 32. Božji počitek, 33. Kristusa ujamejo vojaki, 34. Kristus pred Pilatom, 35. Bičanje. Severna stena: 36. Kristusu nadenejo trnovo krono, 37. Kristus nosi križ, 38. Križanje z Bogorodico in sv. Janezom, 39. Polaganje v grob, 40. Kristusov spust v Limb, 41. Vstajenje, 42. Veronikin robec, 43. Noli me tangere, 44. Vnebohod, 45. Sv. Apolonija, Agata in Lucija, 46. Mrtvaški ples, 62. Glagolski napis o tlakovanju iz leta 1518. Obok južne ladje: 47. Januar, 48. Februar, 49. Marec, 50. April, 51. Maj, 52. Junij, 53. Julij. Obok severne ladje: 54. Avgust, 55. September, 56. Oktober, 57. November, 58. December, 59. Annus Tempus(?), 60. Sv. Hieronim, 61. Obisk in Poklonstvo kraljev.