Gradišće pri Divači, Cerkev sv. Helene
Stoletje/leto: 1491.
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Gotska cerkev sv. Helene se nahaja na griču nad naseljem Gradišće pri Divači na Slovenskem Krasu. Gre za enoladijsko cerkev s poligonalnim svetiščem, ki je nadkrito z rebrasto-zvezdastim obokom. Z baročno pregradnjo je bila cerkev povišana, zgrajen je bil nov slavolok, na stranskih stenah pa sta bili prebiti okenski odprtini. Na pročelju je bila dozidan portik ter masivna preslica za dva zvonova. Te posege, ki so datirane z letnico na portalu leta 1653, povezujejo z mojstrom Gašperjem Perhavcem iz Dolnjih Ležeč ter z zidarjema Andrejem in Ivanom Cerkvenikom.
Notranjost cerkve krasijo srednjeveške stenske poslikave, ki se pripisujejo delavnici Janeza iz Kastva, datirane pa so glede na napis v leto 1491. Celotno površino severne stene zasedata prizora Pohod in Poklonstvo kraljev. Poslikavi sta obogateni z mnogimi prizori iz basni, kot sta borba človeka in medveda ter Ezopova zgodba o lisici in štorklji. Stenske poslikave južne in zahodne stene so organizirane v dva registra ter prikazujejo prizore Kristusovega trpljenja. Cikel se začne na zahodnem zidu s prizorom Vhoda Kristusa v Jeruzalem in se nadaljuje na desnem delu južne stene. Prizori so, zaradi kasneje prebitih oken na južni steni, močno poškodovani. Iz istega razloga na severni steni manjka prikaz klanjanja svetih treh kraljev. Prizori so obrobljeni s tribarvno borduro v motivu mavrice z brokatnim vzorcem, ki je pogosto prisoten na lokalitetah, kjer delujeta delavnici Janeza in Vincenca iz Kastva.
Stenske poslikave je leta 1957 odkril župnik Pavlič iz Lokve pri Divači, kar je sprožilo njihovo sistematično znanstveno proučevanje. Prvi konservatorsko-restavratorski posegi so bili izvedeni leta 1967, v obdobju od 2021 do 2023 pa je cerkev postala središče Mednarodne poletne šole za konzervacijo in restavriranje stenskih poslikav – Poletna šola Gradišče.
Ikonografski program:
Severna stena: 1. Pohod in poklonstvo svetih treh kraljev. Zahodna stena: 2. Vstop v Jeruzalem, 3. Zadnja večerja (?), 19. Slabo ohranjen fragment. Južna stena: 4.–5. Slabo ohranjeni fragmenti, 6. Kristus pred Pilatom, 7. Bičanje Kristusa, 8. Kronanje s trnovo krono, 9. Kristus nosi križ, 10. Kristus pribit na križ, 11. Križanje z Marijo in Janezom, 12. Snemanje s križa, 13. Polaganje v grob, 14. Spust Kristusa v limb, 15. Vstajenje, 16. Tri Marije pri grobu, 17. Noli me tangere, 18. Kristus se prikazuje učencem.
M. ZADNIKAR, 1959., Konzervatorska poročila za leta 1955-1957, Varstvo spomenikov, VI, Ljubljana, 1959., 73.; E. CEVC, 1966., Slovenska umetnost, Ljubljana, 1966., 57.; I. KOMELJ, 1966., Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, X, Ljubljana, 1966., 48, 58, 222.; F. KOKALJ, 1967., Umetnosti in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XI, 1966, Ljubljana, 1967, 144.; E. SMOLE, 1967., Umetnostni in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XII, 1967, Ljubljana, 1968, 116.; F. STELÈ, 1969., Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana, 1969.; ISTI, 1972., Gotsko stensko slikarstvo, izredna knjiga zbirke Ars Sloveniae, Ljubljana, 1972.; B. URŠIĆ; M. URŠIĆ, 1990., Umetnostna preteklost doline Reke, Reka Timav, Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, Ljubljana, 1990.; J. HÖFLER, 1997., Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, 2., Ljubljana, 1997., 89-91.; B. CERKVENIK, 2005., Gradišče pri Divači – vas z roba Regijskega parka Škocjanske jame, Divača, 2005.