Draguć, Cerkev sv. Roka
Stoletje/leto: 1529 in 1537
Kulturno-zgodovinsko obdobje: renesansa
Zavetna cerkev sv. Roka je bila zgrajena v začetku 16. stoletja na zahodnem vhodu v kraj Draguć. Posvetitev cerkve sv. Roku, zavetniku pred kužnim boleznim, kot tudi njen položaj v naselju kažeta, da je bila cerkev postavljena po epidemiji kuge. Enoladijska cerkev je preproste pravokotne zasnove z ravno začelno steno in sodasto-šilastim obokom. Leta 1565 je bil pri vhodu dozidan portik, vrh pročelja pa krasi kamnita preslica z zvonom.
Notranjost cerkve je v celoti poslikana, ime avtorja pa poznamo iz dveh ohranjenih napisov. Prvi, glagolski napis iz leta 1529, omenja slikarja Antona iz Padove, prebivalce Draguća in župana Križmana Kurelića, kot naročnike ter zapisovalca, dragučkega župnika popa Andrija Prašića. Drugi, latinski napis iz leta 1537, ponovno omenja mojstra Antona iz Padove ter potrjuje, da je bilo poslikavanje cerkve izvedeno v dveh fazah. Gre za lokalnega slikarja, ki je izhajal iz istrske Padove pri današnji Kašćergi v Istri.
Slikarski cikel obsega skupaj 28 prizorov, ki so med seboj ločen z bordurami. Spodnji pas sten krasi poslikava velarija v obliki ritmično nanizane draperije, narativni prizori na stranskih stenah pa so razporejeni v dveh registrih. Spodnji register vsebuje prizore iz Jezusovega otroštva, zgornji register s prizori Kristusovega Pasijona pa zajema površino oboka. Svetiščni prostor je vizualno ločen od preostalega dela cerkve z ločno nanizanimi upodobitvami svetnikov.
Ikonografski program poleg kristološkega cikla vključuje posamezne svetnike, starozavezne preroke, ex voto prizore proti kugi, upodobitev evharističnega Kristusa ter motiv tihožitja s cvetjem.
Stenske poslikave je prvi omenil Antonio Morassi leta 1924 v delu Antica pictura populare nell’Istria, najpomembnejšo vlogo pri njihovem razlaganju pa je imel Branko Fučić.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1. Oznanjenje, 2. Sveti Rok, Fabijan in Sebastijan, 3. Sveti Elizej in Anton Opat, 4. Sveti Blaž in Andrej. Južna stena: 5. Sveti Gregor papež, 6. Prerok Danijel, 7. Prerok (?), 8. Sveti Pavel in sveta Lucija, 9. Ex voto proti kugi, 10. Kristus pred Herodom, 11. Kristus pred Pilatom (?), 12. Kristusovo rojstvo, 13. Beg v Egipt, 14. Prikazanje v templju. Zahodna stena: 15. Imago pietatis, 16. Glagolski napis, 17. Raj, 18. Pekel.
Severna stena: 19. Kristusov krst, 20. Skušnjave v puščavi, 21. Sveta Margareta (?), 22. Poklonstvo kraljev, 23. Evharistični Kristus, 24. Tihožitje s cvetjem, 25. Sveti Hieronim, 26. Sveti Ambrož, 27. Sveti Avguštin, 28. Sveta Apolonija in sveti Peter.
Lokacije prizorov v objektu
F. STELÈ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 80-81; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963., 30, KAT. 26-27; ISTI, 1964A, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 336-338, KAT. 404-406; ISTI, 1982, Glagoljski natpisi, Zagreb, 1982., 137-142; M. PELC, 2007, Renesansa, Zagreb 2007., 501-502; Ž. BISTROVIĆ, 2011, Šareni trag istarskih fresaka, Pula, 2011., 63-73.