Pićan, Cerkev sv. Mihaela
Stoletje/leto: druga polovica 15. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena v 13. stoletju na krajevnem pokopališču v Pićnu. S svojimi prostorskimi značilnostmi sodi med romanske enoladijske sakralne stavbe z vpisano polkrožno apsido. Pročelje krasi preslica za dva zvona, ob njej pa je bil kasneje prizidan portik zaprtega tipa.
Na severni steni cerkve so ohranjene freske iz druge polovice 15. stoletja, njihovo avtorstvo se povezuje z delom mojstra Alberta iz Konstance. Fragmenti poslikav na zahodni steni s prizorom Poslednje sodbe kažejo, da je bila notranjost cerkve nekoč v celoti poslikana. Šest ohranjenih prizorov na severni steni prikazuje prizore iz Kristusovega življenja, med njimi je prizor Zadnje večerje močno poškodovan zaradi preboja novega okna. Zgornji pas je ločen od spodnjega s široko borduro preproste tribarvne zasnove, spodnji register pa razkriva le lik svetnika, najverjetneje sv. Jurija.
Stenske poslikave je leta 1947 odkril Branko Fučić, njihovo strokovno analizo pa je objavil leta 1963 v publikaciji Istarske freske.
Ikonografski program:
Severna stena: 1. Poklonstvo kraljev, 2. Zadnja večerja, 3. Molitev na Oljski gori, 4. Judov poljub, 5. Kristus pred Pilatom, 6. Bičanje Kristusa. Zahodna stena: Poslednja sodba.
B. FUČIĆ, 1963., Istarske freske, Zagreb, 1963, 119-20, KAT. 12; ISTI, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964, 243-247; ISTI, 1986., Freske u Pićnu (Istra), Bulletin Razreda za likovne umjetnosti JAZU, 49, 1986, 78-88; S. RATKOVČIĆ, 2004., Zidne slike u crkvi sv. Duha u Balama, Peristil, 47, 2004, 15-24, 23; Ž. BISTROVIĆ, 2011., Šareni trag istarskih fresaka, Pula, 2011., 86-88.