Paz, Cerkev sv. Vida

           Pokopališka cerkev sv. Vida pri Pazu je bila zgrajena v 15. stoletju. Enoladijska cerkev z ravno začelno steno je prvotno imela dve vpisani apsidi, obokani s šilasto-sodastim obokom. Ob prezidavi v 17. stoletju sta bili apsidi porušeni, cerkev je bila povišana in razširjena, prebite pa so bile tudi nove okenske odprtine. Ravno ohranjene freske na vzhodni steni pričajo o prvotnem videzu prezbiterija. Datacijo in avtorja stenskih poslikav razkriva napis pod upodobitvijo Bogorodice na prestolu v nekdanji severni apsidi. Glagolski napis navaja, da je mojster Albert iz Konstanca ustvaril poslikavo oktobra 1461, v času Jurija Pazarja, tedanjega fevdalnega gospoda Paza, njegovega kaplana Andreja iz Bužana in župana Vitka.

Na razkošno oblikovanem prestolu z dvema stolpoma je upodobljena Bogorodica z Detetom, ob kateri stojita figuri sv. Antona in sv. Vida. Nekdanjo južno apsido krasi prizor Svete Trojice. Poleg apsidnih prizorov so ohranjeni fragmenti stenskega slikarstva, v katerih je komaj še razpoznavna figuralna upodobitev. Kompozicije so uokvirjene z bogato okrašenimi bordurami z brokatnimi geometrijskimi in floralnimi motivi.

Konservatorsko-restavratorski posegi na stenskih poslikavah so bili izvedeni leta 1960. Njihovo prvo strokovno obravnavo je objavil Branko Fučić leta 1963 v publikaciji Istarske freske.

Ikonografski program:

Vzhodna stena prezbiterija: 1. Bogorodica z Detetom ter svetnikoma Antonom in Vidom; 2. Sveta Trojica; 3. – 4. Ostanki figuralnih kompozicij.