Hum, Cerkev sv. Hieronima
Stoletje/leto: Konec 12. ali začetek 13. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: romanika
Cerkev sv. Hieronima stoji na krajevnem pokopališču nasproti utrjenega mesteca Hum. Gre za enoladijsko stavbo pravokotnega tlorisa z vpisano polkrožno apsido. Pročelje krasi plitki izstopajoč zvonik, zaključen s preslico za dva zvonova. Ob pročelju je bil v 16. stoletju prizidan portik, katerega današnja podoba je rezultat rekonstrukcije iz leta 1991.
Stenske poslikave, datirane v pozno 12. ali zgodnje 13. stoletje, so ohranjene na severni steni in slavoloku, manjši fragmenti pa se nahajajo v konhi apside in na južni steni cerkve. Na stenskih površinah sta razpoznavni dve slikarski plasti. Starejša, romanska, obsega dele kristološkega cikla. Na severni steni se nizajo prizori Kristusovega trpljenja, medtem ko so južno steno zapolnjevali prizori iz Kristusovega življenja, od katerih je danes prepoznaven le Obisk. V pasu velarija južne stene je ohranjen prizor Mučeništva sv. Lovrenca. Prizor Oznanjenja na slavoloku izstopa kot najbolje ohranjena upodobitev tega slikarskega sloja. V polkrožni apsidi je le fragmentarno ohranjena poslikava dekorativne tkanine. Datacija teh poslikav temelji na glagolskem napisu z začetka 13. stoletja ter na ikonografskih in morfoloških značilnostih, sorodnih slikarskim tokovom tega obdobja v severovzhodni Italiji, Avstriji in južni Nemčiji.
Mlajša slikarska plast, ki je ohranjena v osrednjem delu severne stene, je oblikovana kot oltarni retabel. Znotraj kvadratnega okvira, sklenjenega s segmentnim lokom, je upodobljena Kalvarija z dvema križema. V središču kompozicije sv. Anton podpira omahnjeno Kristusovo telo, zavito v platno. Nad prizorom lebdi golobica Svetega Duha, ob njem pa sta dva angela, ki držita trnovo krono; na desni strani je upodobljen angel v žalovanju. Slika se povezuje z mojstrom Antonom iz Padove, avtorjem triptiha, ki se je nekoč nahajal v cerkvi. Na podlagi napisa na triptihu je stenska poslikava datirana okoli leta 1529.
Stenske poslikave je leta 1947 odkril Branko Fučić, njihovo prvo celovito analizo pa je predstavil v študiji Hum – ciklus romaničko-bizantinskih zidnih slikarija, objavljeni leta 1963 v reviji Peristil.
Ikonografski program: Vzhodna stena: 1.–2. Oznanjenje, Južna stena: 3. Vizitacija. Severna stena:
4. Križanje. 5. Stenska slika mlajšega sloja. 6. Snemanje s križa. 7. Polaganje v grob.
8. Mučeništvo sv. Lovrenca.
LJ. KARAMAN, 1949, O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre, Historijski zbornik, 2, 1949, 115-130, 121; F. STELÉ, 1953, Le bysantinisme dans la peinture murale yougoslave, u: Atti dello VIII Congresso Internazionale di Studi Bizantini, Palermo 3-10 aprile 1951, vol. II, Roma, 1953, 253-259., 257-258; LJ. KARAMAN, 1958, O putovima bizantskih crta u umjetnosti istočnog Jadrana, Starohrvatska prosvjeta, 6, 1958, 61-76., 64, 65; F. STELÉ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 69; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963., 13, 16, KAT. 5; I. PERČIĆ, 1963, Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963. KAT. 5-6; B. FUČIĆ, 1963a, Hum – ciklus romaničko-bizantinskih zidnih slikarija, Peristil, 6-7, 1963, 13-22; ISTI, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., OSOBITO 131-147 I 429-432; I. PERČIĆ, 1964, Ikonografija srednjovjekovnih istarskih fresaka, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1964., 129-133; S. BETTINI, 1964-1965, La pittura veneta dalle origini al Duecento (II parte), dispense delle lezioni, Università degli Studi di Padova, Facoltà di Lettere e Filosofia, 1964-1965., 68; B. FUČIĆ, 1966, Slika i arhitektonski prostor u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu u Istri, u: Ljetopis JAZU, 71, Zagreb, 1966, 391-412., 394; G. GHIRARDI, 1972, Affreschi Istriani del Medioevo, Padova, 1972., 61-67; F. SFORZA VATTOVANI, 1977, Persistenze italobizantine nella pittura duecentesca dell'Alto Adriatico, Aquileia e l'Oriente mediterraneo, u: Antichità Altoadriatiche, 12, 1977, 571-584., 584; B. FUČIĆ, 1982, Glagoljski natpisi, Zagreb, 1982. 192-199; S. TAVANO, 1983, Presenze bizantine nella prima pittura romanica del territorio di Aquileia, u: Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen. Atti del Convegno internazionale di studio, 4-8 dicembre 1983, Udine, 1984, 425-455., 455; I. FISKOVIĆ, 1987, Romaničko slikarstvo u Hrvatskoj, Zagreb, 1987., 62-64; G. BERGAMINI – S. TAVANO, 1991, Storia dell'arte nel Friuli Venezia Giulia, Udine, 1991., 197; D. RUPNICH, 1994, La chiesa e gli affreschi di S. Girolamo a Colmo in Istria, Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, 94, 1994, 113-153; S. GRKOVIĆ, 1995 Bordure u srednjovjekovnome zidnome slikarstvu Istre, Peristil, 38, 1995, 43-50.; E. COZZI, 1996. Gli affreschi del XIII secolo recentemente scoperti nella chiesa di Sant'Andrea di Perteole, Hortus Artium Medievalium, 2, 1996, 27-42.; R. RATKOVČIĆ, 1998, Prostor i ornament u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1998., 44-49, 51-53; E. COZZI, 2007, Pittura murale romanica in Istria: il ciclo di Colmo/Hum, u: Il cielo, o qualcosa di più: scritti per Adriano Mariuz, E. Saccomani ur., Cittadella, 2007, 20-28; Ž. BISTROVIĆ, 2009, Predromaničko i romaničko slikarstvo u Istri, Annales. Series Historia et Sociologia, 19/1, 2009, 21-30; N. MARAKOVIĆ, 2009, Zidno slikarstvo u Istri od 11. do 13. stoljeća. Revalorizacija lokalne umjetničke baštine u europskom kontekstu, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2009., 175-234, KAT. 06; ISTA, 2013, Le pitture murali di S. Gerolamo a Colmo. Alcune nuove proposte d'interpretazione, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno, 2013, 25-58; E. COZZI, 2016, Affreschi medievali in Istria, Trieste, 2016., 127-143; N. NEFAT - M. FERNEŽIR, 2019/2020., Crkva sv. Jeronima u Humu – cjeloviti pregled radova i konzervatorsko-restauratorskih zahvata od otkrivanja zidnih slika do završne prezentacije, u: Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske, 43/44 - 2019/2020.