Gradinje, Cerkev Vseh svetih

             Pokopališka cerkev Vseh svetih v Gradinju datira v zgodnje 12. stoletje. Prvotno je bila posvečena sv. Lovrencu, vendar je v 17. stoletju dobila stranski oltar Vseh svetih, po katerem je spremenila tudi svoj patrocinij. Tipološko sodi med romanske enoladijske sakralne stavbe z vpisano apsido. Njeno pročelje krasi preslica z dvema zvonovoma ter pozneje prizidan portik, ki zapira zahodno fasado.

              Nedavni restavratorski posegi v prezbiteriju cerkve so razkrili tri kronološko različne plasti stenskega slikarstva. Najstarejša obsega fragmente monokromatske dekoracije in sodi v čas izgradnje cerkve v začetek 12. stoletja. Naslednja plast, nastala v 13. stoletju, v spodnjem desnem delu apside prinaša upodobitev dveh nizov stoječih figur. V zgornjem nizu stojijo apostoli, spodnjo vrsto pa se razlaga kot prikaz orantov ali likov angelov. Najmlajša faza poslikave prekriva konho apside in prikazuje Kristusa na prestolu v spremstvu sv. Lovrenca in papeža Siksta II. Na podlagi ikonografskih motivov in načina oblikovanja likov se te stenske poslikave umeščajo v drugo polovico 15. stoletja.

              Stenske poslikave je odkril Branko Fučić, ki jih je obdelal in objavil leta 1982 v knjigi Glagoljski natpisi.

Ikonografski program: Vzhodna stena: 1. Apostoli, 2. Kristus na prestolu, 3. Sveti Lovrenc, 4. Sveti papež Sikst II.