Dvigrad, Cerkev sv. Marije od Lakuća

           Cerkev sv. Marije od Lakuća stoji na današnjem dvigrajskem pokopališču, ob vznožju utrjenega naselja. Je enoladijska cerkev s pravokotnim tlorisom in z vpisano polkrožno apsido. Pročelje oblikuje vhodni portal, nad katerim se dviga kamnit baldahin in preslica za zvonove. V niši baldahina je freska z upodobitvijo Bogorodice zaščitnice, ki jo kronata dva angela.

           V prezbiteriju cerkve, za balustradno obhajilno ograjo, so ohranjene stenske poslikave z zadnje četrtine 15. stoletja. Pripisujejo jih neznanemu mojstru, ki izhaja iz delavnice Mojstra lovranskega mučeništva sv. Jurija, v starejši literaturi pa so jih povezovali z delovanjem t. i. Pisanega mojstra.

          V konhi apside je upodobljen Kristus na prestolu v mandorli, obdan z antropomorfnima upodobitvama Sonca in Lune ter simboli štirih evangelistov. Spodnji pas zapolnjujejo upodobitve dvanajstih apostolov v arkadah. Poslikava slavoloka skupaj s prizori na stranskih stenah je razdeljena v dva registra. V zgornjem registru slavoloka je prizor Oznanjenja, pod njim pa so na levi strani upodobljene sv. Uršula z dvema svetnicama, na desni pa sv. Lovrenc. Na južni steni zgornji pas prikazuje Kristusovo rojstvo, v spodnjem pa je razpoznaven prizor s svetim redovnikom. Severno steno v zgornjem registru krasi prizor Obiska (Vizitacije), v spodnjem pa sta upodobljena sv. Sebastijan in sv. Rok. Prizori so uokvirjeni z zeleno borduro z rdečimi robovi in z brokatnim vzorcem akantovih listov.

            Stenske poslikave je odkril Cornelio Budinich, o njih pa je leta 1916 pisal v delu Spitzbogige Bauwerke in Istrien und den angrenzenden Gebieten.

Ikonografski program:

Vzhodna stena: 1. Kristus na prestolu v mandorli, simboli štirih evangelistov, Sonce in Luna; 2.–3. Oznanjenje; 4. Apostoli; 5. Sveta Uršula in dve svetnici; 6. Sveti Lovrenc.
Severna stena: 7. Kristusovo rojstvo; 8. Prizor s svetim redovnikom. Južna stena: 9. Vizitacija; 10. Sveti Sebastijan in Rok.