Oprtalj, Cerkev sv. Marije
Stoletje/leto: 1471.
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Enoladijska cerkev sv. Marije je bila zgrajena v 15. stoletju ob severnem vhodu v Oprtalj. Stavbo odlikuje preprost pravokotni tloris z ravnim začeljem, na pročelju pa se dviga preslica z dvema zvonovoma. Izvirna gotska struktura je bila znatno preoblikovana leta 1770, ko je bila cerkev povišana in podaljšana proti zahodu, prezbiterij je bil pregrajen ter je ob vhodu bil prizidan portik.
Notranjost cerkve hrani stenske poslikave na severni in južni steni ter na slavoloku. Celoten slikarski program je delo treh mojstrov. Slavolok, s prizorom Oznanjenja in nizom svetnikov med kolonadami stebrov, je leta 1471 poslikal Klerigin iz Kopra. Avtorja in datacijo potrjuje latinski napis pod kantarom ob klečeči Bogorodici. Istemu slikarju se pripisujejo tudi upodobitve znotraj arkade slavoloka in del poslikav na južni steni blizu prezbiterija. Gotske freske na stranskih stenah so organizirane v dva registra, prizori pa so ločeni z bogato okrašenimi bordurami. Prikaz Bogorodice z Detetom in svetniki na severni steni se povezuje z delovanjem delavnice Vincenca iz Kastva. Na podlagi najstarejšega grafitnega zapisa, ohranjenega na omenjenem prikazu, je datiran med 1471 in 1477. Najobsežnejši del cikla, ki pokriva bočne stene s prizori iz Kristusovega življenja, se pripisuje slikarju iz delavnice Mojstra lovranskega mučeništva sv. Jurija. Štiri prizore iz marijanskega cikla v zgornjem registru severne stene je dodala restavratorska intervencija leta 1935. Spodnji pas zidov krasi poslikava velarija preproste ornamentalne koncepcije.
Stenske poslikave so bile restavrirane leta 1935 pod nadzorom konzervatorja-restavratorja iz Trsta, pisno besedo o freskah pa je leta 1949 predstavil Ljubo Karaman v članku „O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre“ Historijskega zbornika.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1. Oznanjenje, 2. Kristus, 3. Patriarhi in preroki, 4. Svetnica, 5. Svetnik, 6. Sveti frančiškan, sv. Sebastijan in Bernardin, 7. Svetnik, sv. Margareta in sv. Vid, 8. Bogorodica zaščitnica s člani bratovščine, 9. Kristusov krst, 10. Kristusova skušnjava v puščavi (kamenje), 11. Kristusova skušnjava v puščavi (gora), 12. Sveti Joakim v templju, 13. Sveti Joakim v puščavi, 14. Sveta Ana v vrtu, 15. Vstop v Jeruzalem, 16. Zadnja večerja, 17. Molitev na Oljski gori, 18. Judov poljub, 19. Kristus pred Kajfom, 20. Kristus pred Pilatom, 21. Bičanje. Severna stena: 22. Bogorodica z Detetom in angeli, 23. Sveti Sebastijan, 24. Sveti Rok, 25. Sveti Jurij, 26. Sveti Peter in donator, 27. Sveti Krištof, 28. Disputa v templju, 29. Poroka v Kani, 30. Smrt Bogorodice, 31. Pokop Bogorodice, 32. Vnebohod Bogorodice, 33. Kronanje Bogorodice, 34. Pribitje na križ, 35. Križanje, 36. Snemanje s križa, 37. Objokovanje, 38. Spust v Limb, 39. Vstajenje in tri svete žene ob grobu, 40. Vnebohod.
Lokacije prizorov v objektu
LJ. KARAMAN, 1949., O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre, Historijski zbornik, 2, 1949.; F. STELÈ, 1960., Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 70; I. PERČIĆ, 1963., Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963., 27; B. FUČIĆ, 1963., Istarske freske, Zagreb, 1963., 20; ISTI, 1964., Glagoljski rukopisi, u katalogu: Minijatura u Jugoslaviji, Zagreb, 1964., 471-474; B. KLESSE, 1971., Ein unbekantes Werk des Clerigino da Capodistria, Pantheon. Internationale Jahreszeitschrift für Kunst, 29, 1971., 281-291, Ž. BISTROVIĆ, 2007., Gotičko zidno slikarstvo u Istri (novi prilozi jednoj budućoj sintezi), Annales. Series Historia et Sociologia, 17/2, 2007, 277-290., 8; ISTI, 2017a, Kastavska slikarska škola – problemi geneze i stila, doktorska disertacija, Sveučilište u Zadru – Humanističke studije, Zadar, 2017.