Božje polje, Cerkev Blažene Device Marije

           Pokopališka cerkev Blažene Device Marije na Božjem polju se nahaja nedaleč od Vižinade. Čeprav je bila prvič omenjena že v 12. stoletju, je svoj današnji videz dobila v 15. stoletju, v 18. stoletju pa je bila dozidana še zakristija. V historiografiji se predpostavlja, da je na tem mestu prej stal hospic ivanovcev, ki je bil ob pomembni romarski poti proti Sveti deželi. V začetku 16. stoletja cerkev skupaj s samostanom prevzamejo frančiškani tretjeredniki.

            Gre za enoladijsko gotsko cerkev s poligonalnim prezbiterijem, ki je krit z zvezdasto-rebrastim obokom, značilnim za poznogotsko gradnjo. Prezbiterij je z zunanje strani dodatno ojačan z oporniki, kar kaže na konstrukcijske zahteve oboka. Pročelje cerkve oblikuje vhodni portal z ločnim zaključkom, nad njim pa je visok relief s prikazom Atile. V zgornjem delu pročelnega zidu je preprost okulus in preslica s tremi zvonovi.

            Na stranskih stenah prezbiterija, špaletah gotskih oken in južni steni cerkve so ohranjene izvirne gotske poslikave. Njihovo avtorstvo se povezuje z delom delavnice Janeza iz Kastva. Datacija stenskih poslikav jih umešča v konec osemdesetih let 15. stoletja in spada med najzgodnejša znana dela delavnice.

           Obok prezbiterija je bogato okrašen s prikazi štirih evangelistov, apostolov in angelov. Pri nedavni restavraciji stenskih poslikav je bilo ugotovljeno, da je leta 1720 anonimni baročni slikar v celoti preslikal freske na oboku, pri čemer je leto posega zapisano na enem od zaglavnih kamnov oboka. Ikonografski program prezbiterija se nadaljuje tudi na stenah. Na vzhodni steni je upodobljen Kristus Kralj, obkrožen z liki neidentificiranih svetnic in prerokov. Severna stena prezbiterija vsebuje prikaze starozaveznih prerokov, Izvirnega greha, Kronanje Bogorodice in Vrnitev Svete družine iz Egipta. V ladji cerkve, na severni steni, so ohranjena štiri poslikana polja s prikazi Prestola milosti, Bogorodice z Dete­tom ter svetega Petra in Pavla.

          Stenske poslikave so bile odkrite med leti 1963 in 1974, o njih pa je prvi pisal Branko Fučić leta 1964 v doktorski disertaciji Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri.

Obok svetišča: 1. Simbol evangelista, 2. Simbol evangelista, 3. Simbol evangelista, 4. Simbol evangelista, 5. Sv. Tadej, 6. Sv. Bartol, 7. Sv. Matej, 8. Sv. Janez, 9. Svetnik, 10. Sv. Peter, 11. Sv. Jakob starejši, 12. Svetnik, 13. Sv. Jakob mlajši, 14. Sv. Tomaž, 15. Sv. Simeon, 16. ̶ 22. Angeli. Severna stena svetišča: 23. Preroki, 24. Izvirni greh, 25. Oznanjenje, 26. Gideonovo runo, 27.–28. Preroki, 29. Kronanje Bogorodice, 30. Preroki, 31. Bog nagovori Davida po smrti kralja Savela, 32. Vrnitev Svete družine iz Egipta, 33. Vrnitev Jakoba iz Egipta, 34. Prerok. Vzhodna stena svetišča: 35. Prerok, 36. Svetnice, 37. Kristus kralj, 38. Prerok. Vzhodna stena ladje: 39. Sveti Peter, 40. Bogorodica z Detetom obkrožena z dvema angeloma, 41. Sveti Pavel, 42. Prestol milosti.