Beram, Kapela sv. Marije na Škriljinah
Stoletje/leto: 1474.
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Gotska kapela sv. Marije na Škriljinah stoji na krajevnem pokopališču ob vznožju Berama. Zgrajena je bila v 15. stoletju kot enoladijska cerkev pravokotnega tlorisa z ravnim začeljem. Današnja podoba sakralnega prostora je rezultat obsežnih baročnih posegov z začetka 18. stoletja. V sklopu velike prenove so nad ladjo namestili poslikan lesen strop (tabulat), v prezbiteriju pa nov oltar, delo Mihovila Ladavca in Franje Golopa. Takrat so odstranili prvotni križno-rebrasti obok prezbiterija in ga nadomestili z ravnim stropom. Hkrati so postavili preslico z zvonom, dozidali portik ter na pročelju odprli dve okenski odprtini.
Kljub kasnejšim prezidavam so večinoma ohranjene prvotne stenske poslikave, ki so po napisu na nadvratniku južnih vrat datirane v leto 1474. Isti napis navaja, da je freske naslikal Vincenc iz Kastva na stroške bratovščine Blažene Device Marije. Znotraj njegove delavnice je mogoče razločiti delovanje treh slikarskih rok: poleg samega Vincenca iz Kastva, ki se ga istoveti z delovanjem t. i. Mojstra Poklonstva kraljev, pri poslikavanju kapele sodelujeta še Mojster Mrtvaškega plesa in Mojster Pasijona.
Kristološki in marijanski cikel prekrivata severno in južno steno, zahodna stena je posvečena eshatološkim temam. Narativni niz mestoma prekinjajo svetniški liki; špalete dveh gotskih oken zapolnjujejo svetnice, starozavezni preroki in štirje cerkveni očetje. Prizori na stranskih stenah so razporejeni v dva registra, uokvirjena s širokimi ornamentalnimi bordurami s brokatnimi geometrijskimi motivi. Spodnji register od pasu poslikanega velarija ločuje bordura s stiliziranimi akantovimi listi. Enaki motiv se pojavlja tudi na vrhu stene, ob robu poslikanega lesenega stropa. Na južni steni prezbiterija sta upodobljeni dve svetnici, na severni starozavezni preroki. Zahodna stena je prav tako razdeljena v dva registra: spodaj sta prizora Izvirnega greha in Kola sreče, posebno mesto znotraj likovnega programa cerkve zavzema makabrična upodobitev Mrtvaškega plesa, prikazana na zahodni steni v zgornjem registru. Primer iz Berama se uvršča med najstarejše, v celoti ohranjene, upodobitve Mrtvaškega plesa.
V ikonografskih rešitvah je razvidna uporaba raznovrstnih grafičnih predlog. Najpogostejše so tiste povzete iz Biblije pauperum, nato predloge Mojstra s svitki ter Israhela van Meckenem, pa tudi vzorec iz Schatzbehalterja. Opiranje na grafične predloge severnonizozemske provenience ter slogovne značilnosti oblikovnih elementov t. i. Knitterstila kažejo na oblikovanje Vincencove delavnice v alpskem prostoru, ki je bil pod močnim vplivom nizozemskega slikarstva prve polovice 15. stoletja.
Prvi pisani podatek o stenskih poslikavah v cerkvi sv. Marije na Škriljinah pri Beramu je bil objavljen že leta 1847 v tržaški reviji L’Istria, v pismu, ki ga je Carlo de Franceschi naslovil na zgodovinarja Pietra Kandlerja, vendar je leta 1924 Antonio Morassi prvi podal obsežnejši opis beramskih stenskih poslikav ter jih interpretiral kot izraz lokalne slikarske produkcije.
Ikonografski program:
Svetišče: 1. Dve svetnici, 41. Daniel, Mojzes, Elija. Južna stena: 2. Rojstvo Marije, 3. Prikazanje Marije v templju, 4. Zaroke, 5. Oznanjenje, 6. Obisk, 7. Jezusovo Rojstvo, 8. Prikazanje v templju, 9. Pokol nedolžnih otrok, 10. Beg v Egipt, 11. Sveti Sebastijan, 12. Napis o dokončanju fresk, 13. Sveti Mihael, 14. Disputa v templju, 15. Kristusov krst, 16. Sveti Janez evangelist in sv. Florijan, 17. Kralj David, 18. Starozavezni prerok, 19. Sveta Uršula, 20. Sveta Katarina, 21. Insipiens. Zahodna stena: 22. Mrtvaški ples, 23. Izvirni greh, 24. Kolo sreče, 25. Veronikin robec. Severna stena: 26. Poklonstvo kraljev, 27. Grba Raunacherjev in Avstrije, 28. Zadnja večerja in umivanje nog, 29. Skušnjave v puščavi, 30. Sveta Apolonija, sveti Leonard in sveta Barbara, 31. Sveti Martin, 32. Sveti Jurij ubija zmaja, 33. Vstop v Jeruzalem, 34. Molitev na Oljski gori, 35. Judov poljub in Sveti Peter odreže Malku uho, 36. Sveti Gregor papež, 37. Sveti Hieronim, 38. Sveti Avguštin, 39. Sveti Ambrož, 40. Sveti Štefan.
Lokacije prizorov v objektu
L'ISTRIA, L'Istria“, II, 71-72, Trst 13. XI. 1847, (objavljeno ponovno u Covatz, A. “Lettere di Carlo de Franceschi a Pietro Kandler ecc.”, AMSI, 40, 2, 1928, 270., 1847, 288-289; G. CAPRIN, 1895., Alpi Giulie, Trieste, 1895., 282-284; A. GNIRS, 1908., Vermo, Mittheilungen der K.K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, 7, 1908, 300; F. STELÈ, 1923., Gotske freske v Bermu v Istriji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 3, 1923, 156; A. MORASSI, 1924., Antica pittura popolare nell'Istria, Le Vie d'Italia, 30/10 (ottobre), 1924, 1067-1070; ISTI, 1926., Gli affreschi nella chiesa di S. Maria delle Lastre a Vermo, Emporium, Rivista mensile illustrata d’arte e di coltura, 63/375, 1926, 204–208; F. STELÈ, 1935, Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva – Vincencij iz Kastva, Mladika, 16, 3 - 4, 1935, 102-105. Monumenta Artis Slovenicae I. Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljubljana, 1935., 102-105; Z. DOROGHY, 1941., Beram, u: Hrvatska enciklopedija, II, Zagreb, 1941, 409; F. MESESNEL, 1941., Mrtvačka povorka, u: Hrvatska enciklopedija, 2, Zagreb, 1941, 409; LJ. KARAMAN, 1943., Afreski hrvatskog majstora u Sv. Mariji kod Berma u Istri, u: Alma Mater Croatica – glasnik Hrvatskog sveučilišnog društva u Zagrebu, 7/1–4, 1943, 57–61.; ISTI, 1949., O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre, Historijski zbornik, 2, 1949, 126; J. KASTELIC, 1955., Beram: istarske freske, Jugoslavija (časopis), 1955; F. STELÈ, 1960., Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960, 71-77; M. PRELOG 1961., Neki grafički predlošci zidnih slikarija u Bermu, Radovi odsjeka za povijest umjetnosti, 3, Zagreb, 1961, 3-11. 1961, 3-8; B. FUČIĆ, 1962., Grafički listovi „Majstora sa svicima“ u kastavskoj radionici, Bulletin Zavoda za likovne umjetnosti Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 10/3, Zagreb, 1962, 177-186; ISTI, 1963., Istarske freske, Zagreb, 1963, 26-28, KAT. 15-17; ISTI, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 296-318, KAT. 372-380; R. IVANČEVIĆ, 1965., Beram, Beograd, 1965; B. FUČIĆ, 1977., Atribucije oko majstora Vincenta iz Kastva, Bulletin Razreda za likovne umjetnosti JAZU, III, 1, Zagreb, 1977, 37-45; ISTI, 1977a, Biblija pauperum i istarske freske, Zbornik za umetnostno zgodovino, 13, Ljubljana, 1977, 143-152., 149-150; LJ. KARAMAN, 1986., O djelovanju domaće sredine u umjetnosti hrvatskih krajeva / Odabrana djela, priredio K. Prijatelj, Split, 1986., 218-219; B. FUČIĆ, 1992., Vincent iz Kastva, Zagreb-Pazin, 1992; J. HÖFLER, 1994, Grafika kot predloga ter motivična in slogovna spodbuda v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem, u: Gotika v Sloveniji, katalog izložbe, Ljubljana, 1994., 331-359; T. VIGNJEVIĆ, 2007., Ples smrti: Prispevki k ikonografiji mrtvaškega plesa v Bermu in v Hrastovlju, Koper, 2007; Ž. BISTROVIĆ, 2013., Lisica i roda, Istarska Danica, Pazin, 2013, 115-117; ISTI, 2017a, Kastavska slikarska škola – problemi geneze i stila, doktorska disertacija, Sveučilište u Zadru – Humanističke studije, Zadar, 2017., 2-6, 61, 65, 67, 72-86.