Barban, Kapela sv. Jakoba
Stoletje/leto: poznih 1480-ih
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Gotska kapela sv. Jakoba iz 15. stoletja se nahaja na severnem robu Barbana. Gre za enoladijsko cerkev pravokotnega tlorisa z ravnim začeljem. Na pročelju je profiliran pravokotni portal, ki ga flankirata dve manjši prostorski odprtini, vrh pa krasi kamnita preslica. Ladja cerkve je osvetljena s prostorsko odprtino s šilastim zaključkom na južni steni ter naknadno vgrajeno rozeto z osmokrako zvezdo na severnem zidu.
Med baročno pregradnjo, na začetku 18. stoletja, je cerkev doživela značajne prostorske in oblikovne spremembe. Gradnja je bila razširjena na zahodni strani, nivo tal je bil dvignjen, rozeta s pročelja pa prestavljena na severni zid. Odstranjena je bila prvotna vpisana apsida in šilasto-sodasti obok. Kljub navedenim posegom so se do danes ohranile stenske poslikave, ki prikazujejo čudeže sv. Jakoba, titularja cerkve. Avtorstvo teh poslikav pripisujejo delavnici Janeza iz Kastva, ki je v barbanski cerkvi delovala ob koncu osemdesetih letih 15. stoletja. Domneva se, da jih je naročila bratovščina sv. Jakoba, čeprav ni virov, ki bi potrdili obstoj takšne skupine vernikov v Barbanu.
Devet prizorov iz življenja sv. Jakoba na stranskih stenah predstavlja enega največjih ciklov, posvečenih temu svetniku, ki velja za zaščitnika romarjev. Kompozicije so razporejene v dva registra in okvirjene z borduro z motivom mavrice. Enaka bordura obdaja tudi upodobitev Bogorodice zaščitnice na začelnem zidu. Ikonografija Bogorodice, na čigar prsih je upodobljeno Dete v mandorli, ki blagoslavlja, izhaja iz beneške slikarske tradicije. Na levi in desni strani Bogorodice sta prikazana dva neidentificirana svetnika, pod njenim plaščem pa so postavljeni člani bratovščin in svetniki.
Prvi pisani podatek o freskah je zapisal Marco Tamaro leta 1893 v delu Le città e le castella dell'Istria. Po konservatorskih posegih leta 1961 je Iva Perčić predstavila nova spoznanja ter podrobno obravnavala ikonografski program stenskih poslikav v članku »Legenda o hodočasnicima Sv. Jakova na zidnim slikarijama u Barbanu«.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1. Bogorodica zaščitnica s člani bratovščine in svetniki. Južna stena (Cikel legende o romarjih sv. Jakoba): 5. Ujetje romarja; 6. Romarji pred sodnikom; 7. Usmrtitev mladiča; 11. Izgon trgovca iz templja (?); 12. Kamenjanje sv. Štefana; 13. Mučenje svetega Lovrenca; 14. Smrt kosca. Severna stena (Cikel legende o romarjih sv. Jakoba): 2. Večerja romarjev; 3. Romarji v postelji; 4. Gostilničarjeva hči podtika kelih; 8. Romarji ob vrnitvi z romanja najdejo živega sina; 9. Oživela kokoš
Lokacije prizorov v objektu
M. TAMARO, 1893, Le città e le castella dell'Istria, I-II, Parenzo, 1892-1893., II, 687; I. PERČIĆ, 1962., Legenda o hodočasnicima Sv. Jakova na zidnim slikarijama u Barbanu, Peristil, 5, 1962, 52-60; B. FUČIĆ, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 283-285, KAT. 366-368; ISTI, 1966., Slika i arhitektonski prostor u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu u Istri, u: Ljetopis JAZU, 71, Zagreb, 1966, 391-412, 406; ISTI, 1977., Atribucije oko majstora Vincenta iz Kastva, Bulletin Razreda za likovne umjetnosti JAZU, III, 1, Zagreb, 1977, 37-45., 137; E. CEVC, 1990., Ivan iz Kastva, u: Enciklopedija Slovenije, 4, Ljubljana, 1990, 212; Ž. BISTROVIĆ, 2017a, Kastavska slikarska škola – problemi geneze i stila, doktorska disertacija, Sveučilište u Zadru – Humanističke studije, Zadar, 2017., 7-8, 97-102, 107-18.