Žminj, Kapela sv. Antona
Stoletje/leto: Konec 14. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Kapela sv. Antona, nekoč pod patronatom istoimenske bratovščine, se nahaja na zahodnem vhodu v Žminj. Enoladijska cerkev z vpisano apsido je obokana s šilastim obokom, bočne stene pa so razčlenjene z vrsto polkrožno zaključenih niš. Pročelje je oblikovano z okulusom in preprostim vhodnim portalom. Iz glagolskega napisa na pročelju izvemo, da je bila cerkev zgrajena leta 1381, kot graditelj pa se navaja Armirigus, ki je delal po naročilu Marina, Sladonicha in Teodora, verjetno članov tedanje bratovščine.
Poleg dobro ohranjenih elementov gotske arhitekture je notranjost cerkve v celoti prekrita s stenskimi poslikavami s konca 14. stoletja. V luneti začelne stene apside je upodobljeno Kronanje Bogorodice, v spodnjem pasu pa so štirje svetniški liki znotraj poslikanih gotskih arkad. Na oboku apside so naslikani evangelisti z antropomorfnimi telesi in zoomorfnimi glavami. Na severni steni apside je prikazana procesija bratovščine, na južnem delu pa so trije grbi; levi, hkrati najbolje ohranjen, pripada družini Devin, desni pa habsburški. Prisotnost grbov kaže na morebitno povezanost teh družin z naročilom stenskih poslikav. Na triumfalnem loku je fragmentarno ohranjen prizor Oznanjenja. Ikonografski program se nadaljuje na stranskih stenah, kjer je v niši južne stene prikazano Poklonstvo kraljev, v nišah severne stene pa so ohranjeni prizori Vstajenja in Vnebohoda. Obok ladje je poslikan z osmimi prizori v dveh registrih, vendar je zaradi slabega stanja ohranjenosti prepoznaven le prizor Križanja. Na zahodni steni je upodobljena personifikacija smrti v liku mrtveca in Abrahamovo krilo kot alegorija rajskega blaženstva. Oblikovne in ikonografske posebnosti stenskih poslikav kažejo na anonimnega slikarja, katerega izraz se naslanja na slikarsko tradicijo beneškega trecenta. Vendar pa so prepoznavne tudi posamezne kompozicijske rešitve, ki kažejo vpliv sienskega slikarstva s konca 14. stoletja.
Prvi pisni zapis o stenskih poslikavah je podal avstrijski konservator Anton Gnirs leta 1914.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1. Kronanje Bogorodice, 2. Sveti Anton Opat, 3. Sveti Peter, 4. Sveti Pavel, 5. Sveti Avguštin (?), 6.–7. Štirje evangelisti, 8. Procesija bratovščine, 9. grbi, 10. Oznanjenje. Južna stena: 11.–12. Poklonstvo kraljev. Severna stena: 13. Vstajenje, 14. Vnebohod. Zahodna stena: 15. Smrt, 16. Abrahamovo krilo.
A. GNIRS,1914 a, Gimino, Mitteilungen der k.k. Zentral-Kommission für Denkmalpflege, 13, 1914. 92; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963., 18, KAT. 9; I. PERČIĆ, 1963. Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963; B. FUČIĆ, 1964 a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 217, KAT. 543-544; G. GHIRARDI, 1972, Affreschi Istriani del Medioevo, Padova, 1972. 79; K. KOS, 1969, Muzički instrumenti u srednjovjekovnoj likovnoj umjetnosti Hrvatske, Rad JAZU, 351, Zagreb, 1969, 167-270., 175-177; M. WALCHER CASOTTI, 1995, La pittura del tardo Trecento in Friuli e nella Venezia Giulia, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti mednarodnega simpozija, J. Höfler ur., Ljubljana, 1995, 227-240., 236-239; S. GRKOVIĆ, 1995., Bordure u srednjovjekovnome zidnome slikarstvu Istre, Peristil, 38, 1995, 43-50., 49; B. MADER, 2000, Sfinga z Belvederja: Nadvojvoda Franc Ferdinand in spomeniško varstvo v Istri, Koper, 2000., 79-83; T. VIGNJEVIĆ, 2007, Ples smrti: Prispevki k ikonografiji mrtvaškega plesa v Bermu in v Hrastovlju, Koper, 2007. 28; B. MADER, 2008, Crkva Svetoga Antuna i nadvojvoda Franjo Ferdinand, u: Libri Žminjski, 2, Žminj, 2008, 73-81; Ž. BISTROVIĆ, 2010, Tri priloga poznavanju slikarstva trečenta u Istri, Zbornik za umetnostno zgodovino, 46, 2010, 9-35., 10-22; E. COZZI, 2016, Affreschi medievali in Istria, Trieste, 2016., 209-233.