Žminj, Kapela sv. Trojice

Gotska kapela sv. Trojice je bila prvotno samostojna stavba znotraj žminjskega gradu. Danes je prislonjena na severozahodno stran župnijske cerkve sv. Mihaela in deluje kot ena izmed njenih stranskih kapel. Enoladijska stavba je kvadratnega tlorisa z ravnim začeljem in obokana s sodasto-šilastim obokom. Notranjost kapele je v celoti prekrita s stenskimi poslikavami, ki se, po napisu na velariji vzhodne stene, datirajo v leto 1471. Avtorstvo stenskih poslikav se povezuje z delavnico mojstra Bolfganga, poznogotskega slikarja, ki je deloval na območju današnje Gorenjske in Dolenjske v Sloveniji.

V luneti vzhodne stene je upodobljen Kristus v mandorli, ki jo držijo štirje angeli. Spodnji pas stene je zapolnjen s prizoroma Nevernega Tomaža in Vnebohoda, ki se nahajata znotraj poslikanih gotskih arkad. Na stranskih stenah in oboku je ohranjenih petnajst prizorov, razporejenih v tri registre. Narativno zaporedje se začne s prizorom Oznanjenja v desnem delu najvišjega registra južne stene. Prizori iz kristološkega cikla se nadaljujejo na zahodni in severni steni kapele. Prizore uokvirjajo večbarvne bordure, zapolnjene z brokatnimi ornamenti.

Stenske poslikave je v znanstveno literaturo uvedel Antonio Morassi leta 1924 v članku Antica pittura popolare nell’Istria, ki je bil objavljen v reviji Le Vie d’Italia.

Ikonografski program:

Vzhodna stena: 19. Kristus v slavi (Rex gloriae), 17. Neverni Tomaž, 18. Vnebohod. Južna stena: 1. Oznanjenje, 13. Vstajenje, 14. Tri Marije na Kristusovem grobu, 15. Noli me tangere, 16. Kristus se prikaže enajstim apostolom. Severna stena: 3. Pad egipčanskih idolov, 4. Pokol nedolžnih otrok, 5. Vrnitev Svete družine iz Egipta, 6. Kristusov krst, 7. Izgon trgovcev iz templja, 8. Zadnja večerja, 9. Krist na Oljski gori, 10. Judov poljub, 11. Kristus pred Pilatom, 12. Kronanje s trnovo krono. Zahodna stena: 2. Beg v Egipt.