Lindar, Cerkev sv. Katarine

Cerkev sv. Katarine iz 14. stoletja, nekdanja župnijska cerkev v Lindarju, stoji ob samem vhodu v naselje. Enoladijska cerkev z ravnim začeljem je razdeljena na dve traveji, ki ju oblikuje križno-rebrasti obok. Prostorska razdelitev na dve traveji ločuje prezbiterij od ladje cerkve. Stenske ploskve deli šilasto zaključen vhodni portal, gotsko okno nad njim ter sedemkraka rozeta na vzhodni steni. Na pročelju je bil naknadno prizidan zaprt portik s tremi šilasto zaključenimi vhodnimi odprtinami.

Notranjost cerkve je bila prvotno v celoti poslikana, kar potrjujejo ohranjeni fragmenti prizora

Judovega poljuba na vzhodni steni ter dobro ohranjena upodobitev Živega križa na severni steni prve traveje. Freske so datirane v leto 1409, kar potrjuje glagolski napis na enem izmed naslikanih svitkov prizora Živega križa. Anonimni mojster teh poslikav sodi v skupino lokalnih slikarjev, ki romansko morfologijo prilagaja gotskim dekorativnim elementom. Podobne slogovne značilnosti stenskih poslikav je mogoče zaslediti tudi v cerkvi sv. Križa v Butonigi.

Upodobitev Živega križa zavzema edinstveno mesto v ikonografskem korpusu gotskega stenskega slikarstva. Simetrično zasnovana kompozicija je umeščena pod šilastim stikom dveh izstopajočih reber oboka. Prizor je razdeljen v tri horizontalne pasove shematizirane pokrajine. Spodnji pas je obarvan v rumenkastem tonu in okrašen z rdečim brokatnim ornamentom, srednji posnema nebo, zgornji pa prikazuje Nebeški Jeruzalem v obliki utrjenega mesta. V središču kompozicije je Kristus, križan na križu, katerega kraki se podaljšujejo v štiri roke. Leva roka blagoslavlja personifikacijo Cerkve, upodobljeno kot okronano žensko figuro ob tetramorfu. V levem kotu stoji sveta Katarina, titular te cerkve. Nasprotni krak križa z mečem prebada glavo personificirane Sinagoge, prikazane kot ženske z zavezanimi očmi, ki jezdi osla. Spodnja roka križa s kladivom razbija vrata limba, oblikovanega kot utrdba, zgornja pa odklepa vhod v Jeruzalem. V osrednjem pasu kompozicije je levo od križa upodobljen angel, ki igra portativ, na desni strani leti hudič z netopirjevimi krili in piha v dve trobenti.

Freska z motivom Živega križa je bila omenjena že leta 1895 v terenskih poročilih Rudolfa  Weisshäupla in Eduarda Gerischa. Njeno ikonografsko razlago in datacijo je prvi podal Branko Fučić leta 1950 v članku »Živi križ u Lindaru« v publikaciji Istarska Danica.

Ikonografski program:

Severna stena (razpored likov na prizoru Živega križa): 1. Bog Oče, 2. Nebeški Jeruzalem, 3. Angel s portativom, 4. Hudič, 5. Kristus na križu, 6. Svitek z glagolskim napisom, 7. Sveta Katarina, 8. Ecclesia, 9. Limb, 10. Sinagoga, Vzhodna stena: 11. Judov poljub