Oprtalj, Cerkev sv. Helene

Enoladijska cerkev sv. Helene je bila zgrajena južno od Oprtalja na prehodu iz 13. v 14. stoletje. Najdbe keramičnih fragmentov na okoliških poljih kažejo na domnevo, da je bila kapela postavljena na ostankih antičnega najdišča. Njeno pročelje oblikuje vhodni portal, nad katerim se dviga preslica za zvon, ob njem pa sta dva manjša polkrožno zaključena okna.

V polkrožni vpisani apsidi in v območju slavoloka so ohranjene gotske freske z začetka 15. stoletja. Njihovo avtorstvo se povezuje z neznanim mojstrom, ki prihaja iz območja Furlanije. V konhi apside je upodobljen Kristus v mandorli, obdan z zoomorfnimi simboli evangelistov. Na levi strani prizora stoji sv. Helena, na desni pa sveti škof, najverjetneje sv. Nazarij. Nad Kristusovo podobo je v osrednji osi prizora upodobljeno Jagnje Božje. Na slavoloku je naslikan prizor Oznanjenja. Bordura s floralnimi ornamenti ločuje prizor v konhi od spodnjega pasu apside z marmoriranimi polji. Zgornji del stene, tik pod odprtim lesenim ostrešjem, poudarja bela bordura z romboidnimi polji in cvetličnimi motivi.

Prvo pisno omembo fresk je objavil del Bello leta 1905 v tretji številki časopisa Pagine Istriane, podrobnejšo analizo pa je predstavil Branko Fučić leta 1963 v delu Istarske freske.

Ikonografski program: Vzhodna stena: 1.–2. Oznanjenje, 3. Kristus v mandorli in štirje evangelisti, 4. Jagnje Božje, 5. Sveta Helena, 6. Sveti škof (Nazarij?)