Kloštar nad Limom, Cerkev sv. Mihaela
Stoletje/leto: sredi 11. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: rana romanika
Monumentalni srednjeveški benediktinski kompleks se nahaja nad Limskim kanalom, v kraju Kloštar. Najzgodnejšo fazo njegovega razvoja potrjujeta dve sakralni stavbi, cerkev Blažene Device Marije in cerkev sv. Mihaela. Manjša, severna cerkev Blažene Device Marije je enoladijska stavba z izstopajočo apsido. V notranjosti je apsida polkrožna, zunaj pa tristrano zaključena, medtem ko so stranske stene členjene z lizenami. Njena gradnja se umešča v zgodnje-bizantinsko obdobje, s poznejšimi prezidavami v srednjem veku ter se povezuje z najzgodnejšo prisotnostjo benediktinske skupnosti na tem območju. Večja, južna cerkev sv. Mihaela je prav tako enoladijska stavba, sklenjena z izstopajočo polkrožno apsido. Datira v zgodnjeromansko obdobje, njena izgradnja pa se povezuje z delovanjem reformiranih benediktincev kamaldolijanske veje. Posvetitev cerkve se pripisuje poreškemu škofu Engilmarju, postavljenemu na čelo škofije leta 1028. Na podlagi ohranjenih zapisov se gradnja in posvetitev umeščata v obdobje med letoma 1040 in 1041.
Obe cerkvi sta bili prvotno poslikani, vendar so se stenske poslikave iz sredine 11. stoletja ohranile le v svetišču in deloma v ladji cerkve sv. Mihaela. Na steni apside so trije prizori iz življenja sv. Štefana. Ozadje je oblikovano kot shematizirana pokrajina, razdeljena v tri horizontalne pasove, ki označujejo zemljo, nebo in nebeški prostor. V prostoru triumfalnega loka svetišča je fragmentarno ohranjena poslikava južne strani, kjer so vidne bogato ornamentirane bordure ter del oblačila figuralnega prikaza. Na spodnjih delih loka sta bila prvotno upodobljena dva svetnika, od katerih je danes ohranjen le tisti na južni strani. Ikonografijo upodobljenega svetnika je mogoče povezati z mučencem sv. Mavrom, prvim škofom in zavetnikom Poreške škofije.
Likovni jezik in način izvedbe teh stenskih poslikav kažeta na njihovo vpetost v umetniške tokove, razvite v času otonske in zgodnje post-otonske umetnosti. Primerjave je mogoče narediti z monumentalnim slikarstvom istega kronološkega okvira v srednjeevropskem in severnoitalijanskem prostoru, pa tudi s tradicijo iluminacije, zlasti znotraj južnonemških skriptorijev.
Najzgodnejšo pisno omembo fresk je podal Francesco Polesini leta 1849 v članku Abbazia di S. Michele di Lemo, ki je bil objavljen v časopisu L’Istria. Bolj sistematizirano analizo in znanstveno interpretacijo stenskega slikarstva sredi 20. stoletja sta podala Branko Fučić in Ana Deanović. Konservatorsko-restavratorske posege je izvajal Restavratorski zavod Hrvaške v sedemdesetih letih 20. stoletja. Zadnja obnova, izvedena v letih 2015 in 2016, je bila v pristojnosti podjetja Ars Restauro d.o.o., pod strokovnim vodstvom Konservatorskega oddelka Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške v Pulju.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1.–2. Dogodki iz življenja svetega Štefana: Obtožba, Izhod iz mesta (?), Kamenjanje, 3. Ostanki stenskih poslikav, 4. Svetnik.
Lokacije prizorov v objektu
F. POLESINI, 1849., Abbazia di S. Michele di Lemo, , 4/29, 1849, 113-114; M. TAMARO, La Città la castella dell'Istria, I-II, Parenzo 1892-1893., 1893, II. 413,i dalje; M. MIRABELLA-ROBERTI, La chiesa e la mura di San Lorenzo del Pasenatico, Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, 1979.-1980. (1953.), 83; A. DEANOVIĆ, Ranoromaničke freske u opatiji svetog Mihovila nad Limskom Dragom, Bulletin zavoda za likovne umjetnosti JAZU 4/9-10 1956, 12-20; LJ. KARAMAN, 1958, O putovima bizantskih crta u umjetnosti istočnog Jadrana, Starohrvatska prosvjeta, 6, 1958, 61-76., 64; F. STELÉ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 69; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963., 13, 15, kat. str. 3; I. OSTOJIĆ, 1963, Kamaldoljani u Hrvatskoj, Bogoslovska smotra, 33/2, 1963, 126-137., 127-128; I. PERČIĆ, 1963, Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963., kat. 2; B. FUČIĆ, 1964, Glagoljski rukopisi, u katalogu: Minijatura u Jugoslaviji, Zagreb, 1964, 25-32., 104-112, 441-444; I. PERČIĆ, 1964, Ikonografija srednjovjekovnih istarskih fresaka, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1964., 152-154; S. BETTINI, 1964.-1965, La pittura veneta dalle origini al Duecento (II parte), dispense delle lezioni, Università degli Studi di Padova, Facoltà di Lettere e Filosofia, 1964-1965., 67; B. FUČIĆ, 1966, Slika i arhitektonski prostor u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu u Istri, u: Ljetopis JAZU, 71, Zagreb, 1966, 391-412., 392, 407, 410; G. GHIRARDI, 1972, Affreschi Istriani del Medioevo, Padova, 1972., 37-43; F. SFORZA VATTOVANI, 1981, Apporti nordoccidentali nella pittura romanica dell'Altoadriatico, Antichità Altoadriatiche, 19, 1981, 377-393., 386-387; S. TAVANO, 1983, Presenze bizantine nella prima pittura romanica del territorio di Aquileia, u: Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen. Atti del Convegno internazionale di studio, 4-8 dicembre 1983, Udine, 1984, 425-455., 438; I. FISKOVIĆ, 1987, Romaničko slikarstvo u Hrvatskoj, Zagreb, 1987., 18; G. BERGAMINI – S. TAVANO, 1991, Storia dell'arte nel Friuli Venezia Giulia, Udine, 1991., 189; S. GRKOVIĆ, 1995 Bordure u srednjovjekovnome zidnome slikarstvu Istre, Peristil, 38, 1995, 43-50; Ista, 1995a Odnos slike i arhitekture u srednjovjekovnom graditeljstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1995; I. FISKOVIĆ, 1997, Nova viđenja oko benediktinskog samostana na Limu, Arheološka istraživanja u Istri. Izdanja Had-a, 18, 1997, 235-251., 242-246; R. RATKOVČIĆ, 1998, Prostor i ornament u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1998., 29-34, 51-53; Ž. BISTROVIĆ, 2009, Predromaničko i romaničko slikarstvo u Istri, Annales. Series Historia et Sociologia, 19/1, 2009, 21-30; N. MARAKOVIĆ, 2009, Zidno slikarstvo u Istri od 11. do 13. stoljeća. Revalorizacija lokalne umjetničke baštine u europskom kontekstu, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2009., 23-50, kat. 01; E. COZZI, 2014, Le pitture murali dell’XI secolo nell’abbazia di San Michele di Leme, Arte in Friuli Arte a Trieste, 33, 2014, 219-251; Ista, 2016, Affreschi medievali in Istria, Trieste, 2016. 25-57.
