Rakotule, Cerkev sv. Nikolaja

             Pokopališka cerkev sv. Nikolaja stoji na severnem robu naselja Rakotule. Enoladijska romanska kapela s polkrožno izstopajočo apsido je bila v kasnejših obdobjih podaljšana proti zahodu. Gotski kamniti grb družine Barbo na pročelju kaže na njihovo povezanost z gradnjo ali razširitvijo cerkve. Ta motovunska plemiška rodbina je stoletja uživala patronatske pravice nad cerkvijo sv. Nikolaja, kar jih povezuje z naročilom stenskih poslikav iz sredine 14. stoletja.

             V konhi apside je ohranjen spodnji del upodobitve Kristusa v slavi, pod njim pa štiri svetniške figure. V celoti sta vidni le dve figuri, med katerima je na levi prepoznaven sv. Nikolaj, na desni pa je upodobljen eden izmed Kristusovih apostolov. Na stranskih stenah so štirje prizori iz življenja sv. Nikolaja, pod katerimi je naslikana velarija. Prostorska organizacija prizorov in način oblikovanja figur kažeta na močan vpliv beneškega trecenta na delo za zdaj neznanega mojstra.

            Stenske poslikave je leta 1925 odkril župnik Luka Kirac, prvi pa jih je v strokovni literaturi omenil Aleksandar Perc leta 1955 v članku »Srednjovjekovno zidno slikarstvo Istre«.

Ikonografski program:

Vzhodna stena: 1. Kristus v slavi, 2.–3. Štirje svetniki. Južna stena: 4. Rojstvo svetega Nikolaja, 5. Sveti Nikolaj obdaruje revno ženo. Severna stena: 6. Podiranje Artemidinega drevesa v Plakomi, 7. Obdarovanje treh revnih deklet.