Šorići, Cerkev sv. Marije Magdalene
Stoletje/leto: prva polovica 14. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: gotika
Cerkev sv. Marije Magdalene stoji ob poljski poti, približno dva kilometra južno od zaselka Šorići na rovinjskem območju. Tipološko sodi v skupino romanskih enoladijskih cerkva z izstopajočo polkrožno apsido.
V prostoru svetišča so ohranjene gotske stenske poslikave iz prve polovice 14. stoletja. Konho apside krasi upodobitev Kristusa na prestolu, obdanega z zoomorfnimi simboli štirih evangelistov, medtem ko se v spodnjem pasu nizajo apostoli. Triumfalni lok je poslikan s prizorom Oznanjenja, pod katerim sta upodobljena dva svetniška lika. V južnem delu spodnjega pasu triumfalnega loka prepoznamo titularno svetnico, sv. Marijo Magdaleno. Na južni in severni steni so ohranjeni po trije prizori, vendar je zaradi precejšnjih poškodb njihova ikonografija le delno razpoznavna. Avtor fresk ni znan, slogovne značilnosti pa kažejo na slikarski krog severne Italije, v katerem se je giotteski izraz ohranil daljše obdobje.
Stenske poslikave je prvi zabeležil Branko Fučić leta 1964 v disertaciji Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri.
Ikonološki program:
Vzhodna stena: 1. Kristus na prestolu in simboli štirih evangelistov, 2. Apostoli, 3.–4. Oznanjenje, 5. Sveta Marija Magdalena, 6. Svetnik. Južna stena: 7. Sveti Leonard in trije svetniki, 8. Dva svetnika, 9. Sveti Jurij ubija zmaja. Severna stena: 10.–12. Svetniki.
B. FUČIĆ, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 214-215, KAT. 529-530; Ž. BISTROVIĆ, 2007, Gotičko zidno slikarstvo u Istri (novi prilozi jednoj budućoj sintezi), Annales. Series Historia et Sociologia, 17/2, 2007, 277-290, 278-279; ISTI, 2010, Tri priloga poznavanju slikarstva trečenta u Istri, Zbornik za umetnostno zgodovino, 46, 2010, 9-35., 29-33; ISTI, 2011, Šareni trag istarskih fresaka, Pula, 2011., 176-179.