Draguć, Cerkev sv. Elizeja
Stoletje/leto: konec 13. ali začetek 14. stoletja
Kulturno-zgodovinsko obdobje: romanika
Pokopališka cerkev sv. Elizeja je bila zgrajena v 13. stoletju in stoji na vzhodnem delu vhoda v naselje Draguć. Gre za enoladijsko sakralno stavbo pravokotnega tlorisa z vpisano polkrožno apsido, ki je primer poznoromanske gradnje na Istrskem polotoku. Zidana je bila iz pravilno klesanih dvobarvnih kamnitih blokov, izmenično zloženih v vzporedne vodoravne vrste. Pročelje je bilo dodatno poudarjeno s kamnito preslico z zvonom.
Notranjost cerkve je ob koncu 13. ali na začetku 14. stoletja poslikal neznani lokalni mojster, pri čemer je sledil ustaljenemu ikonografskemu programu srednjeveškega stenskega slikarstva z jasno strukturiranim narativnim zaporedjem. Prizori iz kristološkega cikla so razporejeni v zgornjem registru stranskih sten. Kronološko si sledijo od Kristusovega rojstva na južni steni do Polaganja v grob na severni steni. Prizori so uokvirjeni z geometrijsko in floralno okrašenimi bordurami. Široka vodoravna bordura ločuje zgornji register od spodnjega, katerega prizori so ohranjeni le fragmentarno. Konho apside zapolnjuje upodobitev Kristusa na prestolu s svetniki, na slavoloku pa je prikazan prizor Oznanjenja. Na zahodni steni so v zgornjem registru upodobljeni Trije patriarhi, spodnji register pa zavzema eshatološki prizor Pekla.
Stenske poslikave so bile odkrite leta 1947. V strokovni literaturi jih je prvi omenil Ljubo Karaman v članku »O srednjeveški umetnosti Istre«, ki je bil objavljen leta 1949 v Historijskem zborniku. Najcelovitejšo analizo poslikav je podal Branko Fučić, ki jih uvršča v korpus t. i. »slikarstva istrskega podeželja«.
Ikonografski program:
Vzhodna stena: 1. Kristus na prestolu s svetniki, 2. Oznanjenje, 17. Zver.
Južna stena: 3. Dve svetnici, 4. Kristusovo rojstvo, 5. Poklonstvo kraljev, 6. Beg v Egipt, 13. Vitez na konju. Zahodna stena: 14.–15. Trije patriarhi z dušami blaženih v naročju, 16. Pekel. Severna stena: 7. Zadnja večerja, 8. Judov poljub, 9. Križanje, 10. Polaganje v grob, 11. Sveti škof.
Lokacije prizorov v objektu
LJ. KARAMAN, 1949, O srednjovjekovnoj umjetnosti Istre, Historijski zbornik, 2, 1949, 115-130. 121; F. STELÉ, 1953, Le bysantinisme dans la peinture murale yougoslave, u: Atti dello VIII Congresso Internazionale di Studi Bizantini, Palermo 3-10 aprile 1951, vol. II, Roma, 1953, 253-259., 258; LJ. KARAMAN, 1958, O putovima bizantskih crta u umjetnosti istočnog Jadrana, Starohrvatska prosvjeta, 6, 1958, 61-76., 64; F. STELÉ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960. 69; B. FUČIĆ, 1963, Istarske freske, Zagreb, 1963., 16-17, KAT. 7; I. PERČIĆ, 1963, Zidno slikarstvo Istre, katalog izložbe, Zagreb, 1963., KAT. 9; B. FUČIĆ, 1964a, Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Ljubljani, Rijeka-Ljubljana, 1964., 185-212, 400-403; ISTI, 1964B, Romaničko zidno slikarstvo istarskog ladanja, Bulletin zavoda za likovne umjetnosti JAZU, 12/3, Zagreb, 1964, 50-85; I. PERČIĆ, 1964, Ikonografija srednjovjekovnih istarskih fresaka, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1964., 99-102; B. FUČIĆ, 1966, Slika i arhitektonski prostor u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu u Istri, u: Ljetopis JAZU, 71, Zagreb, 1966, 391-412., 394, 397; G. GHIRARDI, 1972, Affreschi Istriani del Medioevo, Padova, 1972., 74; M. L. CAMMARATA, 1975, Gli affreschi di S. Maria di Muggia Vecchia, u: Memorie storiche forogiuliesi, 55, 1975, 29-43., 42; B. FUČIĆ, 1982, Glagoljski natpisi, Zagreb, 1982., 132-136; I. FISKOVIĆ, 1987, Romaničko slikarstvo u Hrvatskoj, Zagreb, 1987., 93-94; V. SNOJ, 1994, Istarske freske, sjaj kristala, u: Istra –tirkizni sjaj kristala, ur. Armando Debeljuh, Pula, 1994, 29-93., 70-76; S. GRKOVIĆ, 1995. Bordure u srednjovjekovnome zidnome slikarstvu Istre, Peristil, 38, 1995, 43-50.; ISTA, 1995a., Odnos slike i arhitekture u srednjovjekovnom graditeljstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1995; A. ALISI, 1997, Istria. Città minori (prir. G. Pavanello), Studi e richerche d'arte Veneta in Istria e Dalmazia I, Trst, 1997., 75; R. RATKOVČIĆ, 1998, Prostor i ornament u srednjovjekovnom zidnom slikarstvu Istre, magistarski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1998., 65-68; Ž. BISTROVIĆ, 2009, Predromaničko i romaničko slikarstvo u Istri, Annales. Series Historia et Sociologia, 19/1, 2009, 21-30; N. MARAKOVIĆ, 2009, Zidno slikarstvo u Istri od 11. do 13. stoljeća. Revalorizacija lokalne umjetničke baštine u europskom kontekstu, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2009., 285-292, KAT. 14; Ž. BISTROVIĆ, 2011, Šareni trag istarskih fresaka, Pula, 2011., 63-73; E. COZZI, 2016, Affreschi medievali in Istria, Trieste, 2016., 175-187.