Podpeč, iznad Črnog kala, crkva sv. Helene
Stoljeće/godina: 1489.
Kulturno-povijesno razdoblje: gotika
Crkva sv. Helene podignuta je na mjesnom groblju naselja Podpeč, iznad Črnog kala. Jednobrodna gotička crkva pregrađena je u baroknom razdoblju, kada je osim lađe, izmijenjen i izgled poligonalnog istaknutog svetišta.
Unutrašnjost crkve bila je ukrašena kasnogotičkim zidnim oslicima, no tijekom izgradnje željezničke pruge šezdesetih godina 20. stoljeća freske su strapirane. Fragmenti su tada dospjeli u zbirke Pokrajinskog muzeja u Kopru i Narodne galerije u Ljubljani, da bi nedavno bili vraćeni na izvorne pozicije. Autorstvo zidnih oslika pripisuje se radionici Ivana iz Kastva, a datiraju se prema natpisu na borduri s upisanom 1489. godinom.
Sačuvani ulomci omogućuju rekonstrukciju ikonografskog programa sjevernoga i južnog zida. Gornji registar sjevernog zida sadržavao je scene iz kristološka ciklusa, od kojih su danas fragmentarno sačuvani prikazi Raspeća i Poklonstva kraljeva. Ispod njih, prikazan je niz svetica unutar oslikanih arkada, od kojih se danas prepoznaju sv. Uršula i sv. Agata. Fragmenti s prikazima iz života sv. Helene pripadali su gornjoj zoni južnoga zida, a donji pojas sadržavao je analogan niz svetačkih likova u jednostavno oblikovanim arhitektonskim okvirima. Scene u gornjem pojasu sjevernog i južnog zida razdvaja bordura s motivom duge, ispunjene patroniranim uzorkom.
Zidne slike otkrio je Branko Fučić 1949., a iste godine o njima izvještava Ciril Velepič u članku „Kulturni spomeniki Slovenske Istre“ časopisa Varstvo spomenikov.
Ikonografski program:
Sjeverni zid: 1. Raspeće, 2. Poklonstvo kraljeva, 3. Sv. Uršula, 4. Sv. Agata, 5. neidentificirana svetica. Južni zid: 6. Sv. Helena ispituje Judu, 7. Fragment legende o traženju Sv. Križa, 8. neidentificirana svetica, 9. neidentificirana svetica, 10. neidentificirana svetica, 11. neidentificirana svetica.
C. VELEPIČ, 1949., Kulturni spomeniki Slovenske Istre, Varstvo spomenikov II, Ljubljana, 1949., 116-117.; F. STELÈ, 1960, Umetnost v Primorju, Ljubljana, 1960., 91.; B. FUČIĆ, 1964., Srednjovjekovno zidno slikarstvo u Istri, doktorska disertacija, Ljubljana – Rijeka, 1964., 491; I. KOMELJ, 1966., Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, X, 1965., Ljubljana, 1966., 62.; M. ZADNIKAR, 1967., Umetnosti in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XI, Ljubljana, 1967., 155.; F.STELÈ, 1969., Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana, 1969., 20, 142.; ISTI, 1972., Gotsko stensko slikarstvo, izredna knjiga zbirke Ars Sloveniae, Ljubljana, 1972.; K. ROZMAN, 1972., Stensko slikarstvo 15. stoletja v Slovenski Istri - Pittura murale del secolo XV dell’Istria Slovena, Slikarstvo, kiparstvo in urbanizem ter arhitektura v Slovenski Istri, simpozij 14.-15.4.1971., Koper, 1972., 25-26.; A. CEVC I K. ROZMAN, 1976., Nove pridobitve Narodne Galerije: 1965-1975, Ljubljana,, 1976., 48.; M. JENKO, 1995., Janez iz Kastva, Gotika v Sloveniji, katalog izložbe 6.-1.10-1995., (ur.) Höfler, J., Ljubljana, 1995., 289.; J. HÖFLER, 1995., Grafika kot predloga ter motivična in slogovna spodbuda v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem, Gotika v Sloveniji, Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti mednarodnega simpozija / Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria. Vorträge des internationalen Symposiums / Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l‘Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi, Ljubljana, Narodna galerija, 20.–22. 10. 1994., Ljubljana, 1995.; J. HÖFLER, 1997., Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, 2, Ljubljana, 1997., 115.; J. HÖFLER, 2000., Hrastovlje, Dioecesis Justinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije, Koper, Pokrajinski muzej Koper, 2000., 234-235.