Gradišće pri Divači, crkva sv. Helene
Stoljeće/godina: 1491.
Kulturno-povijesno razdoblje: gotika
Gotička crkva sv. Helene smještena je na brdu iznad naselja Gradišća pri Divači u Slovenskom Krasu. Riječ je o jednobrodnoj crkvi s poligonalnim svetištem nadsvođenim rebrasto-zvjezdastim svodom. Baroknom pregradnjom crkva je povišena, izgrađen je novi trijumfalni luk, a na bočnim zidovima probijeni su prozorski otvori. Na pročelju je dozidana lopica (trijem) te masivna preslica za dva zvona. Ove intervencije, koje su datumom na portalu smještaju u 1653. godinu, povezuju se s majstorom Gašperom Perhavcem iz Dolnjih Ležeča te sa zidarima Andrejem i Ivanom Cerkvenikom.
Unutrašnjost crkve krase srednjovjekovni zidni oslici koji se pripisuju radionici Ivana iz Kastva, a datiraju se prema natpisu u 1491. godinu.
Površinu sjevernog zida u cijelosti zauzimaju scene Pohoda i Poklonstva kraljeva. Prizor je obogaćen mnoštvom scena iz basni, poput borbe čovjeka i medvjeda te Ezopove pripovijesti o lisici i rodi. Zidni oslici južnog i zapadnog zida organizirani su u dva registra te predstavljaju scene Muke Kristove. Ciklus započinje na zapadnom zidu, s prikazom Ulaska Krista u Jeruzalem, a nastavlja se na desnom dijelu južnog zida. Zbog naknadno probijenih prozora na južnom zidu prikazi su značajno oštećeni. Iz istog razloga na sjevernom zidu izostaje prikaz klanjanja sveta tri kralja. Scene su obrubljene trobojnom brodurom u motivu duge s patroniranim uzorkom, koja je često prisutna na lokalitetima gdje djeluju radionice Ivana i Vincenta iz Kastva.
Zidne oslike otkrio je 1957. godine župnik Pavlič iz Lokve kod Divače, čime je započelo njihovo sustavno znanstveno vrednovanje. Prvi konzervatorsko-restauratorski zahvati izvedeni su 1967., a u razdoblju od 2021. do 2023. godine crkva je postala središtem Međunarodne ljetne škole za konzervaciju i restauraciju zidnih slika – Ljetne škole Gradišče.
Ikonografski program:
Sjeverni zid: 1. Pohod i Poklonstvo sveta tri kralja. Zapadni zid: 2. Ulazak u Jeruzalem, 3. Posljednja večera(?), 19. Slabo očuvani fragment. Južni zid: 4. - 5. Slabo očuvani fragmenti, 6. Krist pred Pilatom, 7. Bičevanje Kristovo, 8. Krunjenje trnovom krunom, 9. Krist nosi križ, 10. Krista pribijaju na križ, 11. Raspeće s Marijom i Ivanom, 12. Skidanje s križa, 13. Polaganje u grob, 14. Kristov silazak u limb, 15. Uskrsnuće, 16. Tri Marije na grobu, 17. Noli me tangere,18. Krist se prikazuje učenicima.
M. ZADNIKAR, 1959., Konzervatorska poročila za leta 1955-1957, Varstvo spomenikov, VI, Ljubljana, 1959., 73.; E. CEVC, 1966., Slovenska umetnost, Ljubljana, 1966., 57.; I. KOMELJ, 1966., Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik, Varstvo spomenikov, X, Ljubljana, 1966., 48, 58, 222.; F. KOKALJ, 1967., Umetnosti in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XI, 1966, Ljubljana, 1967, 144.; E. SMOLE, 1967., Umetnostni in urbanistični spomeniki, Varstvo spomenikov, XII, 1967, Ljubljana, 1968, 116.; F. STELÈ, 1969., Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana, 1969.; ISTI, 1972., Gotsko stensko slikarstvo, izredna knjiga zbirke Ars Sloveniae, Ljubljana, 1972.; B. URŠIĆ; M. URŠIĆ, 1990., Umetnostna preteklost doline Reke, Reka Timav, Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, Ljubljana, 1990.; J. HÖFLER, 1997., Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, 2., Ljubljana, 1997., 89-91.; B. CERKVENIK, 2005., Gradišče pri Divači – vas z roba Regijskega parka Škocjanske jame, Divača, 2005.